Spet je prišlo do spopadov med Azerbajdžanom in Armenijo. Samo ponoči so, kot trdi armenski premier Nikol Pašinjan, zahtevali smrt 49 armenskih vojakov. »Žal to ni dokončna številka,« je dodal. V Bakuju prav tako priznavajo smrtne žrtve na svoji strani, a ne navajajo številk. Tokrat do spopadov ni prišlo na območju Gorskega Karabaha s separatistično armensko manjšino sredi azerbajdžanskega ozemlja, ki je glavni vzrok že več kot tri desetletja trajajočega konflikta med državama.

Baku in Erevan obtožujeta
drug drugega

Armensko obrambno ministrstvo v Erevanu je v torek sporočilo, da so v noči s ponedeljka na torek azerbajdžanske sile s težkim orožjem in turškimi droni (ki so bili zelo uspešni v vojni leta 2020) napadle položaje armenske vojske v obmejnih mestih Goris, Sotk in Čermuk. V Bakuju pa trdijo, da je Armenija napadla ozemlje med Armenijo in Gorskim Karabahom. »Vso odgovornost za sedanjo situacijo nosi politično vodstvo Armenije,« so sporočili iz pisarne azerbajdžanskega predsednika Ilhama Alijeva. Vendar dodajajo, da so izpolnili vse svoje cilje. Pariški dnevnik Le Figaro je tudi zaradi nekaterih drugih indicev prepričan, da je spopade začel Baku.

V Erevanu pravijo, da so se v torek zjutraj spopadi sicer umirili, ne pa povsem končali. Na ruskem zunanjem ministrstvu, kjer so »zelo zaskrbljeni zaradi poslabšanja situacije«, zatrjujejo, da so v torek zjutraj dosegli premirje. Moskva goji dobre odnose tako z Erevanom kot z Bakujem, medtem ko Turčija na drugi strani še vedno ne priznava krivde za genocid nad Armenci pred več kot stotimi leti in je pomembna zaveznica Azerbajdžana.

Nočna telefonska krizna diplomacija

Ponoči, ko so se spopadi začeli, je armenski premier Pašinjan telefoniral Vladimirju Putinu, predsedniku Rusije, ki je tradicionalna zaščitnica krščanske Armenije. Pogovarjal se je tudi s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom, ki je po pogovoru izjavil, da bo zadevo
pripeljal pred varnostni svet Združenih narodov, ki mu predseduje Francija. V Franciji živi šteje kar pol milijona prebivalcev armenskega rodu in že zaradi tolikšnega števila volilcev so francoski voditelji vedno naklonjeni Armeniji.

Pašinjan je ponoči telefoniral tudi predsedniku evropskega sveta Charlesu Michelu, ki je tudi frankofon, sicer iz Belgije. Treba je omeniti, da so sedanji spopadi izbruhnili sredi mirovnih pogajanj po vojni in sklenitvi premirja leta 2020. Glavni posrednik pa je prav nekdanji belgijski premier. Michel je tako aprila v Bruslju skupaj
gostil azerbajdžanskega predsednika Alijeva in armenskega premierja Pašinjana, ki sta obljubila, da si
bosta prizadevala za dosego mirovnega sporazuma.