Neformalni cilj, da bi bile države kandidatke in države članice pripravljene na širitev EU do leta 2030, ostaja aktualen, čeprav v sklepni deklaraciji včerajšnjega vrha EU-zahodni Balkan ni izrecno omenjen. Evropski voditelji so z voditelji šestih balkanskih držav pregledali stanje v širitvenem procesu in izvajanje načrta za spodbujanje gospodarske rasti. Pozivov k reformam v sklepni deklaraciji ni manjkalo.
Zaradi spremenjenega geopolitičnega konteksta ukrajinske vojne želi Evropska unija vseh šest držav tesneje navezati nase in jim ponuditi tudi postopno vključevanje v evropsko integracijo. Toda kljub novi dinamiki Evropske unije glede širitve ostaja pred kandidatkami veliko dela. »Želimo videti napredek v širitvenem procesu v naslednjih petih letih,« je okrepljeno zavezo Unije za širitev potrdila visoka zunanjepolitična predstavnica EU Kaja Kallas. »Za vse nas je širitev Unije prioriteta. Vsi verjamemo, da je širitev najpomembnejša naložba v mir, varnost in blagostanje,« je ocenjeval predsednik evropskega sveta Antonio Costa.
Vrh v Bruslju je bil priložnost za razpravo o strateškem partnerstvu med Evropsko unijo in državami zahodnega Balkana. Govorili so tudi o upravljanju migracij ter boju proti korupciji in organiziranemu kriminalu. Da nastaja nova dinamika v širitvenem procesu, je ta teden ugotavljala tudi evropska komisarka za širitev Marta Kos, ki kot svoji glavni nalogi vidi pomoč kandidatkam doseči ciljno črto pridružitvenega procesa in hkrati spodbujanje članic, da se pripravijo na širitev.
Ovire za Albanijo
Črni gori, ki je najnaprednejša kandidatka v pristopnem procesu, je po letih notranjepolitičnih problemov, ki so upočasnjevali napredek, uspelo z evropsko komisijo ta teden zapreti tri pogajalska poglavja. Uradna Podgorica s premierjem Milojkom Spajićem bi zdaj rada pohodila plin v procesu evropskega približevanja. Njena časovnica je najambicioznejša. Do konca leta 2026 želi zapreti vsa pogajalska poglavja in že leta 2028 postati nova članica EU, še pred preostalimi kandidatkami iz regije. »To je dosegljiv cilj. Ko bomo postali 28. članica Unije, bomo poslali pozitiven signal drugim državam, da je proces širitve še vedno živ in da se splača izpeljati reforme,« je včeraj dejal črnogorski predsednik Jakov Milatović, ki je tudi precej jasno namignil, da po zaključku pogajanj Črne gore ne bi smeli pustiti v čakalnici EU, dokler pogajanj ne konča več kandidatk in pride do večje širitve.
Druga ambiciozna kandidatka je Albanija. Pravkar je odprla nov sklop pogajalskih poglavij, tokrat o zunanji politiki. To je njen šesti odprti sklop, potem ko se je pogajalski proces Albanije in Severne Makedonije sprostil julija 2022. Premier Edi Rama si je zastavil ambiciozen cilj zaključka pogajanj pred letom 2030. Najpozneje takrat želi državo popeljati v EU. Dodatna pogajalska poglavja pa bi rada odprla že v začetku prihodnjega leta.
Da njena pot v Evropsko unijo morda ne bo lahka kljub hitremu napredku in izvajanju reform, pa je včeraj nakazal grški premier Kiriakos Micotakis. Članstvo Albanije bodo Atene načeloma podprle, a bo ta korak odvisen od izpolnitve dolgoletnih obveznosti glede lastninskih in drugih pravic grške etnične manjšine. Prav proti takšnim dvostranskim pogojevanjem, ki jih je bilo v širitvenem procesu drugih držav sicer že veliko, se je zavzel nemški premier Olaf Scholz. »Dvostranske težave nato vplivajo na celotno EU. Malenkosti je treba preseči in videti širšo sliko,« je pozival kancler.
Beograd in Priština enotna v nezadovoljstvu
Srbija je v pristopnem procesu zastala, tudi zaradi stopicanja na mestu v procesu normalizacije odnosov s Kosovom, cokla pa je tudi, da svoje zunanje politike ni povsem uskladila z evropsko, saj ni pristopila k sankcijam proti Rusiji. Vidno nejevoljen je bil včeraj predsednik Aleksandar Vučić, ki je začel ponovno aktivneje razmišljati o reformah šele pred nekaj tedni, ko sta svoje ambiciozne cilje predstavili Podgorica in Tirana. Vučić upa na odprtje novega pogajalskega svežnja v začetku prihodnjega leta, kot napredek pa izpostavlja, da bo januarja dokončana srbska pridružitev enotnemu evropskemu plačilnemu prostoru.
Nezadovoljiv proces normalizacije odnosov z Beogradom je tudi ovira Kosovu za začetek pogajanj z EU. Sedemindvajseterica je sicer zadovoljna z napredkom Prištine v boju proti organiziranemu kriminalu in sodelovanjem z Europolom, dodatne napore pa pričakuje pri boju proti korupciji in zaščiti temeljnih pravic. Predsednica Kosova Vjosa Osmani je užaloščeno ugotavljala, da kosovska prošnja za začetek pogajanj že dve leti tiči v evropskih predalih, in to kljub vsem reformam, ki jih je Kosovo sprejelo. »Na izpolnjevanju kriterijev temelječ proces bi moral veljati za vse,« je poudarjala.
