Notranji ministri držav članic Evropske unije, med njimi tudi slovenski minister Boštjan Poklukar, so razpravljali o posledicah strmoglavljenja sirskega režima s strani uporniških skupin. Iskali so odgovore na vprašanja, kako bo strmoglavljenje režima predsednika Bašarja Al Asada vplivalo na varnost Evropske unije ter kako bo vplivalo na področje migracij.
Kot smo že poročali, so Nemčija, Francija, Italija, Avstrija in Hrvaška začasno ustavile obravnavo sirskih prošenj za azil. Slovenija tokrat ni sledila in ni zamrznila obravnave prošenj Sircev za azil, bo pa v posameznih primerih preučila spremenjene razmere, kar lahko vpliva na trajanje postopka. Na notranjem ministrstvu so za STA pojasnili, da je trenutno v obravnavi 37 prošenj sirskih državljanov za mednarodno zaščito. Letos je bil status mednarodne zaščite priznan petim državljanom Sirije, lani pa 28. Od leta 2011, ko se je začela sirska državljanska vojna, je bil status mednarodne zaščite priznan 339 Sircem.
Evropski komisar bi Sirce vračal prostovoljno
Novi evropski komisar za migracije Magnus Brunner se je danes, še pred začetkom razprave notranjih ministrov držav članic, zavzel za razpravo o prostovoljnem vračanju Sircev v domovino. Po njegovem mnenju morajo Unija in države članice podpreti prostovoljno vračanje Sircev v domovino. Izpostavil je, da bo treba počakati in videti, kaj se bo v Siriji zgodilo v prihodnjih dneh, preden se lahko Unija in države članice odločijo, kako naprej. »Glede tega potrebujemo še nekaj časa. Mislim, da obstaja možnost, da se razmere v regiji stabilizirajo, so pa seveda tudi določena tveganja,« je povedal. Za prostovoljno vračanje se je zavzela tudi nemška notranja ministrica Nancy Faeser.
Nasprotno pa je avstrijski notranji minister Gerhard Karner dejal, da je njegova država po padcu Asadovega režima nemudoma ustavila obravnavo prošenj Sircev za azil in začela priprave na njihovo vračanje v Sirijo. Poudaril je, da je treba čim prej poiskati rešitev ter se pripraviti na vračanje in izgone sirskih državljanov. Kot je še povedal, ne bo šlo za množične izgone, več pa ni hotel pojasniti.
Zgodovinski trenutek za Bolgarijo in Romunijo
Notranji ministri držav članic so danes dokončno podprli pridružitev Bolgarije in Romunije schengenskemu območju. Od 1. januarja 2025 bodo tako na kopenskih mejah teh dveh držav z drugimi članicami schengna odpravili preverjanje oseb. Obe državi sta sicer članici Evropske unije že od leta 2007, polnopravno članstvo držav v Uniji pa je omogočil umik veta Avstrije, ki je njunemu polnemu vstopu v schengensko območje nasprotovala, češ da bi to okrepilo nezakonite migracije.
Romunski notranji minister Catalin Predoiu je poudaril, da bo Romunija schengen le še dodatno okrepila. »Pripravljeni smo na to, da bomo še naprej zvest in trden partner schengenskega območja. Skupaj s komisijo in drugimi državami članicami si bomo prizadevali, da še utrdimo svoj položaj,« je dejal.
Bodo pa v skladu z dogovorom notranjih ministrov Romunije, Bolgarije, Madžarske in Avstrije na madžarsko-romunski in romunsko-bolgarski meji še najmanj pol leta izvajali ciljno usmerjen nadzor v skladu s schengenskim zakonikom. Poleg tega dogovor, sklenjen 22. novembra v Budimpešti, predvideva mešane policijske patrulje, v katere bodo napotili skupno sto avstrijskih, bolgarskih, romunskih in madžarskih policistov, ki bodo Bolgariji pomagale pri nadzoru zunanje meje EU s Turčijo.
