Organizacija preživelih ameriških napadov na Hirošimo in Nagasaki leta 1945 Nihon Hidankyo je dobitnica letošnje Nobelove nagrade za mir zaradi svojih prizadevanj za svet brez jedrskega orožja in zaradi nazornega prikazovanja, skozi osebna pričevanja, zakaj ga ne bi smeli uporabiti nikoli več. Tako je včeraj v Oslu sporočil predsednik šestčlanskega Nobelovega odbora Jørgen Watne Frydnes.
Po drugi svetovni vojni je nastalo globalno gibanje, čigar člani so neutrudno opozarjali na katastrofalne posledice jedrskega orožja, to pa je postopoma pripeljalo do stigmatizacije njegove uporabe kot moralno nesprejemljive, kar je postalo znano kot jedrski tabu, je dejal Frydnes. »Jedro Nobelove vizije je bilo prepričanje, da zavzeti posamezniki lahko dosežejo spremembe,« je rekel, posebno vlogo pri nastajanju jedrskega tabuja pa so z deljenjem osebnih izkušenj, z »opisovanjem neopisljivega« in aktivizmom igrali hibakuši, kot se imenujejo preživeli napadov na Japonskem. Od leta 1956 so povezani v Nihon Hidankyo, kar je okrajšava za Japonsko združenje organizacij žrtev jedrske in vodikove bombe.
In bili so uspešni – jedrskega orožja v vojni ni nihče uporabil nihče več. A vendar je jedrski tabu zdaj na preizkušnji, jedrske sile posodabljajo arsenale, nove države se skušajo do njega dokopati, v vojnah se grozi z njegovo uporabo, je Nobelov odbor utemeljil, zakaj s svojo nagrado spet opozarja na jedrsko orožje samo sedem let zatem, ko je leta 2017 nagrado podelil Mednarodni kampanji za odpravo jedrskega orožja.
286 nominiranih
Vseh nominirancev za nagrado je bilo letos 286, in sicer 197 posameznikov in 89 organizacij. Nobelov odbor nikoli ne razkrije, kdo to so, lahko pa jih razkrijejo predlagatelji. Tako je znano, da so bili med njimi ustanovitelj Wikileaksa Julian Assange, papež Frančišek, generalni sekretar OZN Antonio Guterres, skupina palestinskih novinarjev, ki poroča iz Gaze, Donald Trump za doseganje bližnjevzhodnih mirovnih sporazumov, demokratični aktivisti na Kitajskem, Elon Musk za branjenje svobode govora, donedavni šef Nata Jens Stoltenberg, Mednarodno kazensko sodišče, Meddržavno sodišče, več palestinskih in izraelskih mirovnih organizacij pa tudi agencija OZN v Palestini.
Kot vedno so se širila ugibanja o favoritih, eden je bil Guterres, drugi mednarodno kazensko sodišče pa organizacije ali posamezniki, povezani s Palestino ali Gazo. Na stavnicah so vodili ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, ujgurski aktivist, pisatelj in ekonomist Ilham Tohti, ki je zaprt na Kitajskem, ter beloruska voditeljica opozicije Svetlana Tihanovska. A Nobelov odbor je v preteklosti tudi že zelo presenetil, denimo z Nobelovo nagrado Evropski uniji ali Baracku Obami, ko je bil v Beli hiši šele nepolnih devet mesecev.
2100 jedrskih konic v stanju visoke pripravljenosti
Zdi se, da letošnja odločitev sloni na več dejavnikih. Prihodnje leto bo 80. obletnica napadov z jedrskima bombama na Nagasaki in Hirošimo. Ruski politiki na čelu s predsednikom Putinom odkrito govorijo o možnosti uporabe jedrskega orožja. In svet je zelo nestabilen z rekordnim številom vojn in rekordno nizko ravnjo odnosov med (jedrskimi) velesilami. Poleg tega pa, kot opozarja stockholmski inštitut za mirovne raziskave SIPRI, spet narašča število nameščenih jedrskih konic - takšnih je 3904, od teh jih je okol 2100 v stanju visoke pripravljenosti, prvič tudi na Kitajskem. Države svoje obrambne strategije spet bolj opirajo na jedrsko orožje, devet držav, ki ga ima, pa razvija nove sisteme. Ni čudno, da je bil SIPRI med prvimi, ki je za čestital organizaciji Nihon Hidankyo za nagrado.
»Mislim, da smo jo dobili zaradi današnjega položaja v svetu. Ob vojni med Rusijo in Ukrajino in vojni na Bližnjem vzhodu se je možnost uporabe jedrskega orožja znatno povečala,« je za japonsko televizijo NHK dejal sopredsedujoči organizaciji, bivši profesor in aktivist, 92-letni Terumi Tanaka. Ter zlovešče dodal: »Osebno slutim, da bo jedrska vojna izbruhnila v ne tako zelo oddaljeni prihodnosti.«
