Eno od letos priznanih odkritij se nanaša na gradnjo proteinov. Drugo se nanaša na uresničitev 50 let starih sanj – napovedovanja strukture proteinov iz njihovih aminokislinskih zaporedij. Obe odkritji odpirata velike možnosti, je dejal predsednik Nobelovega odbora za kemijo Heiner Linke.

Proteini oz. beljakovine so običajno sestavljeni iz 20 aminokislin. Leta 2003 je Bakerju uspelo oblikovati novo beljakovino, odtlej pa njegova raziskovalna ekipa ustvarja različne beljakovine, vključno s tistimi, ki se lahko uporabljajo kot zdravila, cepiva, nanomateriali in majhni senzorji, piše v obrazložitvi.

Dosežek Hassabisa in Jumperja se medtem nanaša na napovedovanje proteinskih struktur. V beljakovinah so namreč aminokisline povezane v dolge verige, ki se zložijo v tridimenzionalno strukturo, ključno za delovanje beljakovine.

Leta 2020 sta Britanec in Američan prestavila model umetne inteligence AlphaFold2, s pomočjo katerega sta uspela napovedati strukturo praktično vseh identificiranih proteinov. "Življenje ne bi moglo obstajati brez beljakovin. To, da lahko zdaj predvidimo strukture beljakovin in oblikujemo svoje beljakovine, je največja korist za človeštvo," piše v obrazložitvi.

Lani so Nobelovo nagrado za kemijo prejeli raziskovalci Moungi Bawendi, Louis Brus in Aleksej Ekimov za prispevek na področju raziskovanja kvantnih pik - polprevodniških nanostruktur, ki se jih uporabljajo na različnih tehnoloških področjih, od LED zaslonov do operiranja tumorjev.

Današnji razglasitvi prejemnika oziroma prejemnikov nagrade za kemijo bo v četrtek sledila razglasitev prejemnikov nagrade za literaturo, v petek pa še nagrade za mir. Dobitniki nagrade za ekonomijo - edine nagrade, ki je Alfred Nobel ni omenil v svoji oporoki - bodo razglašeni v ponedeljek, 14. oktobra.

Vsaka nagrada letos prinaša ček v višini 11 milijonov švedskih kron, kar je nekaj več kot 900.000 evrov. Če je dobitnikov več, se znesek med njimi razdeli.