Nova evropska komisija Ursule von der Leyen, v kateri mesto komisarke za širitev zaseda Marta Kos, bo delo lahko začela s 1. decembrom. Po današnji dokončni potrditvi komisije v evropskem parlamentu tako ne bo prišlo do zamud pri oblikovanju izvršno-zakonodajne veje oblasti v Evropski uniji. Dobljena podpora 370 poslancev (282 jih je glasovalo proti, 36 se jih je vzdržalo) pa je vendarle najslabša podpora, kar jo je v zadnjih tridesetih letih dobila katera koli prihajajoča evropska komisija, prav tako je von der Leynova od potrjevanja njenega prvega kolegija pred petimi leti izgubila slabo petino glasov pri potrjevanju druge komisije.
»To je dober dan za Evropo, saj je glasovanje pokazalo, da sredina stoji. Zelo sem hvaležna za zaupanje, ki ga je parlament izkazal novemu kolegiju komisarjev,« je bila po potrditvi mandata komisije vendarle optimistična Ursula von der Leyen. 66-letna Nemka je s svojo komisijo in načinom razdelitve pristojnosti resorjev skoncentrirala precej več moči v svojem kabinetu kot doslej. Da je prejela tako malo glasov, je posledica tega, da je poleg nasprotnikov iz vrst Levice in dveh strank skrajne desnice niso v celoti podprli niti poslanci proevropskih političnih skupin sredine.
Proti je glasoval del Evropske ljudske stranke (EPP), del Socialistov in demokratov (S&D), del liberalcev Prenovimo Evropo in Zelenih, ki se vsi štejejo za del neformalne vladajoče koalicije. Iz ljudske stranke sta denimo proti glasovali španska Partido Popular zaradi nezadovoljstva, da bo podpredsednica komisije socialistka Teresa Ribera, ki ji očitajo napačno ravnanje ob nedavnih poplavah v Španiji. Proti so glasovali tudi vsi štirje evropski poslanci SDS. »Evropska komisija s Kosovo ni in nikoli ne bo naša izbira,« je na omrežju X zapisal prvak SDS Janez Janša, katerega stranka je doma in v evropskem parlamentu vodila ostro kampanjo proti kandidaturi Marte Kos za novo slovensko komisarko.
Čeprav bo evropska komisija uradno prevzela delo šele v nedeljo, se Kosova na svojo prvo službeno pot v Ukrajino skupaj z novim predsednikom evropskega sveta Antoniom Costo in visoko zunanjepolitično predstavnico Kajo Kallas odpravlja že v soboto. Po Ukrajini bo njena naslednja pot namenjena BiH. Kosova je po potrditvi komisije vnovič dejala, da širitev sedemindvajseterice še nikoli ni bila tako pomembna kot zdaj, državam kandidatkam pa želi kot komisarka pomagati, da bodo čim prej pripravljene na širitev.
Še preden so poslanci med zasedanjem parlamenta v Strasbourgu glasovali o novi komisiji, je Ursula von der Leyen predstavila njene temeljne smernice in na kratko opisala vsakega komisarja. Za Marto Kos je dejala, da je prava oseba na pravem mestu. Glede širitve je von der Leynova vztrajala pri začrtani politiki, da bo do nje prišlo na osnovi izpolnjevanja meril držav kandidatk. Hkrati je govorila o tem, da so na zahodnem Balkanu zavezani rasti in reformam, pristavila pa je tudi, da si Unija želi v svojih vrstah videti Ukrajino.
Tako kot je širitev postala geopolitično vprašanje, se v prednostnih nalogah nove komisije odražajo tudi močno spremenjena politična, gospodarska in varnostna razmerja moči. »Naša svoboda in suverenost sta bolj kot kadar koli prej odvisni od naše gospodarske moči. Naša varnost je odvisna od naše sposobnosti konkuriranja, inovativnosti in proizvodnje. Naš socialni model je odvisen od rastočega gospodarstva, ki se sooča z demografskimi spremembami,« je v govoru poslancem poudarjala von der Leynova in izpostavljala, da tudi novo evropsko komisijo čaka večni boj za svobodo in demokracijo. Prav ta boj zanjo predstavlja gonilno silo Evrope, ki povezuje. In tudi sedanja generacija, tako kot prejšnje, bo spet morala voditi ta boj za svobodo, v kateri bodo države varne, ljudje bodo hrano lahko kupovali po poštenih cenah in imeli občutek, da so hitre spremembe pod nadzorom.
V stotih dneh do bele knjige evropske obrambe
Po oceni von der Leynove je oblikovani komisarski kolegij »prava ekipa za ta trenutek v zgodovini«. Napovedala je, da bo to ekipa, ki bo sodelovala z državljani, evropskimi poslanci in državami članicami.
Von der Leynova je ponovno omenila večja vlaganja v evropsko infrastrukturo na različnih področjih, ki jih je napovedala že poleti ob njenem potrjevanju novega mandata predsednice komisije. Za vse tri stebre dela nove komisije – večjo konkurenčnost, nadaljevanje razogljičenja in krepitev varnosti – bodo ključne javne investicije, prav tako bodo potrebne spremembe zakonodaje, je dejala.
Nekoliko podrobneje je predstavila aktivnosti komisije v vseh treh stebrih v prihodnjih petih letih. Iz teh načrtov je jasno, da se bo komisija močno osredotočala na ekonomske prvine delovanja EU na globalni ravni, prav tako se bo ukvarjala z že danimi zavezami na področju zelenega dogovora in krepitve evropske varnosti.
Pri vzpostavljanju večje konkurenčnosti EU je von der Leynova posebej izpostavila boljše pogoje delovanja zagonskih podjetij v Evropski uniji in lajšanja njihovih prizadevanj za rast. Na področju razogljičenja se namerava komisija še naprej osredotočati na cilje zelenega dogovora, a mora pri tem biti več gibčnosti pri pomoči ljudem in podjetjem. »Zeleni industrijski dogovor bo prioriteta v prvih stotih dneh mandata,« je napovedala von der Leynova. Na gospodarskem področju se bo komisija osredotočala na doseganje varnejših dobavnih verig, hkrati pa se bo vztrajalo pri prostotrgovinskih sporazumih. »Potrebujemo svobodno in pošteno trgovino za čim več partnerjev za našo diverzifikacijo,« je poudarila.
V luči potekajočih vojn na evropskih tleh se je zavzela za večje vlaganje v obrambo. Vrzel v evropskih obrambnih investicijah je ponazorila s primerjavo z Rusijo. Medtem ko države EU v povprečju za obrambo namenjajo 1,9 odstotka BDP, Rusija vanjo vlaga 9 odstotkov BDP. »Ne smemo zapravljati časa. Oblikovali bomo belo knjigo evropske obrambe v prvih stotih dneh mandata,« je napovedala von der Leynova in se poleg večjih vlaganj v obrambo zavzela tudi za okrepitev vojaških struktur in izboljšanje skupnih vojaških projektov, do katerih sicer že prihaja.
Številne kritike
V razpravi je von der Leynova morala poslušati številne kritike evropskih poslancev. Najglasnejše so bile s strani Levice, delno pa tudi Zelenih, ki komisije v celoti niso podprli, čeprav je še tik pred glasovanjem njihovega nekdanjega sopredsedujočega Philippa Lambertsa imenovala za svojega svetovalca o okoljskih vprašanjih.
Damian Boeselager (Zeleni) je denimo ocenil, da se je koalicija že na začetku znašla v težkem položaju, ker je strankarski kolega von der Leynove, vodja EPP Manfred Weber, zvil roke socialistom in liberalcem, da so pristali v koaliciji z Evropskimi konservativci in reformisti. Ostre puščice so na komisijo von der Leynove letele tudi s strani skrajno desnih skupin.
