Vrh Evropske unije s karibskimi in latinskoameriškimi državami v Bruslju se je končal z več dogovori o krepitvi gospodarskega sodelovanja, hkrati pa tudi z razhajanji glede vojne v Ukrajini. Tretji vrh EU-CELAC so ocenili kot napredek v odnosih med celinama. Evropska unija Latinsko Ameriko vidi kot partnerja pri zelenem prehodu, obnovljivih virih energije in dobavi redkih surovin pa tudi pri multilateralizmu.
Zgolj ena država proti
Do razhajanj glede sklepne deklaracije vrha je prihajalo zaradi neenotnosti latinskoameriških držav. Triintrideset jih je in med njimi je bila trojica takšnih – Kuba, Venezuela in Nikaragva –, ki imajo do Rusije in njene vloge v Ukrajini zaradi prijateljskih vezi z Moskvo drugačno stališče od večinskega, ki agresijo obsoja. Predsednik CELAC in premier karibske države Sveti Vincencij in Grenadine Ralph Gonsalves si je sicer želel, da ta tema ne bi zasenčila vrha EU-CELAC, šele tretjega v zgodovini obeh celin in prvega po osmih letih.
Toda mnogi evropski in latinskoameriški voditelji so včeraj vrh že zapustili, ko njegove sklepne deklaracije še ni bilo. Kot je ob svojem odhodu pojasnjeval francoski predsednik Emmanuel Macron, je sklepno deklaracijo zavračala zgolj še ena država – Nikaragva, ki je kot edina južnoameriška v zadnjih dveh glasovanjih v generalni skupščini OZN glasovala proti obsodbi ruske invazije. Na koncu so sklepno deklaracijo z 41 členi, v kateri je bilo vsesplošno strinjanje o ciljih podnebnega in gospodarskega sodelovanja, sprejeli. Vendar ne soglasno.
Čeprav ostre obsodbe Rusije v njej ni bilo več in jo je nadomestila globoka zaskrbljenost zaradi vojne v Ukrajini, čemur so dodali še poziv za podaljšanje sporazuma o izvozu ukrajinskega žita, je Nikaragva ni potrdila. Kot je pozneje pojasnil predsednik evropskega sveta Charles Michel, se zgolj ena država ni strinjala z enim členom deklaracije.
Krepitev gospodarskih vezi
Poleg skupnih razprav o soočanju s podnebnimi spremembami je še najbolj odmevala napoved 45 milijard evrov vredne evropske investicije v latinskoameriško infrastrukturo in industrijo redkih mineralov, ki jo želi Evropska unija spodbujati zato, da bi zmanjšala svojo odvisnost od kitajskih surovin in proizvodov na številnih področjih pomembnih tehnologij za zeleni prehod, baterij za električno energijo in čipov. Cilj Evropske unije je, da bi proizvode, pomembne za EU (tudi iz redkih surovin), izdelovali v tamkajšnjih lokalnih skupnostih, s čimer bi imele koristi obe strani.
Ob robu vrha je Čile z evropsko komisijo podpisal partnerstvo o okrepljenem sodelovanju z EU na področju redkih surovin. Številne evropske države si s Čilom želijo tesnejše sodelovanje tudi zaradi njegove produkcije zelenega vodika. Tesnejše bo tudi sodelovanje z Urugvajem in Argentino na področju energetike. Spodbujati želijo obnovljive vire energije, energetsko učinkovitost ter uporabo vodika in njegovih derivatov v industriji in prometu.
Tudi s temi projekti želi Evropska unija okrepiti sicer rastočo blagovno menjavo med celinama. Ta znaša 369 milijard evrov in se je v preteklem desetletju povečala za 39 odstotkov. Evropske investicije so se v tem obdobju povečale za 45 odstotkov. Kljub temu da ima EU trgovinske dogovore sklenjene s 27 od 33 držav CELAC, pa ji še vedno manjka najpomembnejši trgovinski sporazum z državami Mercosur (Argentino, Brazilijo, Paragvajem in Urugvajem).
