Nigel Farage, evroskeptični veteran in provokator, nekdanji vodja UKIP (Stranka za neodvisnost Združenega kraljestva) in brexitske stranke, ki se je preimenovala v stranko Reform UK (Reformirajmo Združeno kraljestvo), pri kateri je častni predsednik, ter nekdanji evroposlanec, je spet tam, kjer je najraje: v središču pozornosti. To mu je toliko lažje, ker je eden od vodilnih televizijskih povezovalcev razmeroma nove radiotelevizije GBNews, ki naj bi gojila necenzurirano debato in svobodo govora, pa gnoji superdesničarska stališča o vsem, kar vam pride na misel. Pri GBNews je postal povezovalec po tem, ko so se ga (končno!) znebili na radijski postaji LBC, ker je protestnike gibanja Črna življenja štejejo primerjal s teroristi, protirasistične protestnike pa s talibani.
Poslovna ali politična
odločitev banke?
Pri 331 let stari banki superbogatih Coutts lahko odpreš račun samo, če si izposodiš ali investiraš najmanj milijon funtov (1.155.300 evrov) ali če imaš tri milijone funtov (3.565.9000 evrov) prihrankov. Farage je sprožil vik in krik v svoji oddaji na GBNews, ko je BBC-jev poslovni dopisnik Simon Jack, sklicujoč se na dobro obveščeni vir, napisal, da so Farageu zaprli račun, ker je imel premalo denarja, oziroma da je šlo prej za »poslovno odločitev« kot za posledico njegovih političnih stališč, kot je trdil Farage. Desničarski dnevnik Telegraph je dan kasneje trdil, da je bilo ravno obratno, da je banka Coutts zaprla njegov račun samo zato, ker »Farageeva stališča niso bila v skladu z njenimi«. Farage je zahteval, dobil in objavil interno poročilo banke, v katerem so ga opisali kot nepoštenega političnega oportunista, ki promovira ksenofobna, šovinistična in rasistična stališča. Njegove izjave so v poročilu ocenili kot »neokusne in vse bolj v neskladju z mnenji širše družbe«.
Farage je poročilo cenil kot »zloben in predsodkov poln dokument«. Njegovemu viku in kriku o pravici do svobode govora in drugačnih političnih stališč, ki naj bi jih banka kratila Farageu, so se pridružili številni, od premierja Rishija Sunaka in vrste njegovih ministrov do nekdanjega premierja Borisa Johnsona, ki se je najodločneje postavil za sojunaka brexitske neumnosti. Direktorica banke Natwest se mu je javno opravičila in mu ponudila odprtje računa pri Natwestu, ne pa pri Couttsu. Farage je pozdravil opravičilo, ki ga je pripisal zahtevi finančnega ministrstva, ki je ocenilo, da »imajo banke privilegiran položaj v družbi in da morajo vsaki stranki dovoliti svobodno izražati svoja stališča brez bojazni, da ji bodo zaradi njih zaprli račun«. Zahtevalo je tudi preučitev odnosa bank do »pepsov« (politically exposed persons – politično izpostavljenih oseb), kot je Farage.
Odvratna stališča ali revščina?
Zelo diskretna banka Coutts, ki jo imajo radi superbogati in znani že od konca sedemnajstega stoletja, se ne more hvaliti s »politično« moralo. Pred leti je morala plačati blizu sedem milijonov evrov kazni zaradi pranja denarja in več kot deset milijonov evrov kazni, ker so imeli pri njej račune šefi organiziranega kriminala. Pri banki Coutts, ki so ji do smrti Elizabete II. rekli »kraljičina banka«, imajo račune njen naslednik Karel III., njegov osramočeni brat princ Andrew in vsi člani kraljevih družin od Jurija VI. (na prestolu od 1936 do 1952) naprej. Na računu Karla III. pri tej banki naj bi pred dobrim letom končalo več kot tri milijone evrov gotovine, ki jih je v kovčkih takrat še prestolonasledniku Charlesu za njegovo dobrodelno organizacijo dal katarski šejk. Vsekakor je zanimivo, da je v bančnem poročilu eden od razlogov za zaprtje Farageevega računa njegov tvit, v katerem je napisal, da je princ Charles še bolj neumen, kot je mislil (ker je sprejel te tri milijone). Njena stranka je bil član brunejske vladarske družine, ki so ga kasneje obtožili, da je poneveril več kot 17 milijard evrov. Njena dolgoletna stranka je bil, do smrti, nekdanji čilski diktator Pinochet. In kdo ve kdo še vse.
Razvpiti novinar Pierce Morgan se je moral pohvaliti, da ima račun pri banki Coutts, ko je tvital: »Ker sem tudi sam stranka pri Coutts, domnevam, da gre morda za resnično zgodbo. Ti posodim nekaj funtov, Nigel?« Kljub temu, da so Farageu ukinili račun tudi zaradi razvpitih odvratnih stališč, je najbrž prevladala njegova »revščina«, tako kot jo seveda definirajo pri tej banki.
