Po več tednih napetosti, pritiskov, kalkulacij in groženj sta izraelska vojska in libanonski Hezbolah v nedeljo pred svitom prestavila na višjo stopnjo svoje medsebojne spopade, ki so bili od oktobra nizke intenzivnosti. Posledic še ni mogoče oceniti. Na srečo so v nedeljo trajali le nekaj ur, umrli pa so trije Libanonci. Morda je šlo samo za predstavo: predvsem Hezbolah jo je moral odigrati za svoje privržence med libanonskimi šiiti in za svoje zaveznike, da bi pokazal, da se maščuje za likvidacijo svojega vojaškega poveljnika Fuada Šukra v drznem izraelskem napadu na Bejrut 30. julija. Obe strani pa si v resnici ne želita vojne velikih razsežnosti, saj bi Izrael lahko opustošil šiitski jug Libanona, Hezbolahova moderna oborožitev pa bi lahko spremenila polmilijonsko Hajfo v ruševine, kakršne vidimo v Gazi.
Nasrala v televizijskem nastopu: Izbrali smo si enajst tarč
Kot je v nedeljo zvečer v televizijskem nastopu dejal voditelj Hezbolaha Hasan Nasrala, je izraelska vojska začela napadati pol ure prej, preden je Hezbolah ob štirih zjutraj sprožil svojo operacijo, ki je, kot je trdil, potekala po načrtu. Poudaril je, da Hezbolah ni napadel civilne infrastrukture, ampak si je določil enajst vojaških tarč, na primer bazo izraelskih vojaških obveščevalcev 110 kilometrov globoko na ozemlju Izraela in 1,5 kilometra od Tel Aviva. Skratka, Hezbolah sporoča, da bi lahko napadel tudi Tel Aviv. Vendar pravijo, da so pripravili takšne povračilne napade, ki ne bodo vodili do vojne večjih razsežnosti. Toliko časa po 30. juliju pa so z odgovorom na smrt Šukra odlašali iz obzirnosti do mirovnih pogajanj o Gazi, trdijo. Nasrala meni, da je bila operacija uspešna. Dodal pa je: »Če ne bo rezultatov, bomo znova odgovorili.« Sporočili so tudi, da tokrat niso uporabili natančnih raket, bi jih pa lahko v prihodnje, in da »so napadi za danes končani«.
48 ur izrednih razmer v Izraelu
Izraelska vojska je v nedeljo zgodaj zjutraj – v skladu s poznejšo Nasralovo razlago – sporočila, da je pred svitom z lovci izvedla preventivne napade v Libanonu, potem ko je odkrila, da šiitsko gibanje pripravlja »napade velikih razsežnosti« proti Izraelu. Z napadi na izstrelišča Hezbolahovih raket in brezpilotnikov naj bi preprečili napade na večja izraelska mesta, kot je Hajfa, ki je od meje z Libanonom oddaljena le 40 kilometrov. Hezbolah to zanika. Šlo je za največji napad na Hezbolah po vojni leta 2006.
Premier Benjamin Netanjahu je že ob petih zjutraj sklical sejo varnostnega kabineta in obrambni minister Joav Galant je na vsem izraelskem ozemlju za 48 ur razglasil izredne razmere. Izjavil je: »Obstaja možnost napada na civilno prebivalstvo v drugih delih države.« Izraelska vojska je v arabščini na telegramu prebivalcem južnega Libanona sporočila: »Vsak, ki je v bližini vojaških baz Hezbolaha, mora zbežati proč in zavarovati svojo družino.«
Proti še eni fronti
Hezbolah je, kot sam trdi, proti enajstim vojaškim bazam in vojašnicam poslal brezpilotnike in 320 raket katjuš. Izraelci pravijo, da so jih vse sestrelili v zraku, tako da škode in smrtnih žrtev ni bilo. Zjutraj je Hezbolah sporočil, da so operacije dosegle cilje in da so za nedeljo končane. Netanjahu pa je po preventivnih napadih izraelske vojske izjavil, da »to ni konec te zgodbe«.
Po trditvah novinarske agencije Reuters je v nedeljo prišlo do stikov med Izraelom in Libanonom, da bi preprečili hujšo vojno. Izrael, vsaj njegova vojska, noče imeti še ene fronte poleg Gaze, medtem ko bi vsak čas lahko prišlo do upora Palestincev na Zahodnem bregu proti pol milijona nezakonitim judovskim priseljencem.
Hezbolah, ki je sicer zelo dobro oborožen z izstrelki in zato nevaren za Izrael, pa noče izpostaviti južnega šiitskega Libanona uničevanju, do kakršnega je prišlo leta 2006 v vojni z Izraelom.
Podobno odgovorno ravna Iran, glavni Hezbolahov zaveznik. Islamska republika še vedno ni maščevala izraelske likvidacije voditelja Hamasa Ismaila Hanije v Teheranu 31. julija, nekaj ur po umoru Fuada Šukra v Bejrutu.
V soboto 71 ubitih Palestincev
Mirovna pogajanja glede Gaze so znova v slepi ulici, tokrat zato, ker Izrael vztraja z zahtevo po ohranitvi nadzora nad mejnim območjem med Gazo in Egiptom, kar je za Hamas nesprejemljivo. V soboto je bilo v izraelskih napadih ubitih vsaj 71 Palestincev, vsega skupaj pa od Hamasovega pokola v Izraelu 7. oktobra več kot 40.000. Hamas je v nedeljo pozdravil Hezbolahove napade na Izrael.
