V petek se bo iztekel rok, do katerega naj bi članice Unije predsednici Evropske komisije poslale svoje kandidate za komisarje. Doslej jih je to storilo 21, večina, kar 16, je predlagala moške, tudi Slovenija.

Nemška političarka, ki jo je Evropski parlament sredi julija potrdil za drugi mandat na čelu izvršilnega organa EU, je pred enim mesecem države članice pozvala, naj ji do 30. avgusta posredujejo imeni kandidata in kandidatke za položaj v prihodnji Evropski komisiji.

Dodala je, da tega ne pričakuje od članic, ki za nov mandat predlagajo trenutnega člana oziroma članico komisije. Za to so se odločile Francija, Hrvaška, Latvija, Madžarska, Nizozemska in Slovaška, kar pomeni, da delo nadaljevala zgolj ena ženska.

Od preostalih 15 članic, ki so doslej predlagale svojega kandidata oziroma kandidatko, pa v Bruselj nobena ni poslala dveh imen. Enajst držav – Avstrija, Ciper, Češka, Grčija, Irska, Litva, Luksemburg, Malta, Poljska, Romunija in Slovenija – predlaga moške.

Med novimi članicami oziroma člani komisije bodo medtem štiri ženske, in sicer iz Finske, Španije in Švedske, pa tudi nekdanja estonska premierka Kaja Kallas, ki so jo za prihodnjo visoko zunanjepolitično predstavnico unije izbrali že voditelji članic unije.

Glede na trenutne predloge je tako med 22 člani prihodnje komisije vključno s predsednico von der Leyen šest žensk in 16 moških. Svoje predloge morajo podati še Belgija, Bolgarija, Danska, Italija in Portugalska.

Političarka iz desnosredinske Evropske ljudske stranke (EPP) bo tako težko v celoti uresničila svoja prizadevanja za spolno uravnoteženo Evropsko komisijo, pri čemer pa lahko v okviru pogovorov z voditelji članic in komisarskimi kandidati o razdelitvi področij katero od držav, ki so predlagale kandidate, prepriča, da moškega zamenja ženska.

Med področji je sicer največ interesa za portfelje, povezane z gospodarstvom in financami, kot so konkurenčnost, proračun in industrija. Za to si med drugim prizadevajo Francija, Italija, Avstrija, Poljska, Nizozemska, Irska, Češka, Slovaška, pa tudi Slovenija.

Med kandidati za tovrstne portfelje so poleg nekdanjega predsednika slovenskega računskega sodišča Tomaža Vesela še dva člana trenutne komisije - ti imajo običajno več možnosti, da zasedajo pomembnejši položaj - in trije aktualni oziroma nekdanji finančni ministri, pa tudi minister za industrijo.

Von der Leyen je pogovore s komisarskimi kandidati začela pretekli teden. Prvi so na vrsto prišli tisti, ki so že zdaj v njeni komisarski ekipi, nato pa še novinci.

V sredo se bo v Bruslju sestala tudi z Veselom, prihodnji teden pa se bo mudila v Sloveniji, kjer bo v ponedeljek nagovorila zbrane na Blejskem strateškem forumu (BSF). Ob robu se bo predvidoma sestala s premierjem Robertom Golobom, s katerim bo po pričakovanjih govorila tudi o sestavljanju prihodnje komisije.

Sestavo nove komisije in razdelitev položajev bo von der Leyen predvidoma predstavila sredi septembra, kandidati pa bodo morali nato oktobra prestati še zaslišanja pred pristojnimi odbori Evropskega parlamenta. Nazadnje bo moral Evropski parlament potrditi še celotno Evropsko komisijo, kar bi se lahko zgodilo v drugi polovici oktobra ali novembra.