Izrael je dobil sedemintrideseto vlado v svoji zgodovini. Proti že šesti vladi Benjamina Netanjahuja, v katero je pritegnil skrajno desne nacionalistične in verske stranke, je pred knesetom, kjer je pred glasovanjem o zaupnici predstavljal svojo vladno ekipo, protestiralo več sto ljudi.
Na ceste jih je pognala grožnja demokraciji v državi. 48-letna protestnica Karen Saar je za Reuters dejala: »Prišli smo demonstrirati proti vladi, ki je morda zakonita, ni pa legitimna. To je vlada, ki poskuša uničiti izraelsko demokracijo z zakoni, ki jih nameravajo sprejeti. Izrael bo še naprej obstajal, vendar ne kot demokracija. Zmanjšati želijo pristojnosti vrhovnega sodišča. V vladi imajo več ministrov in pomočnikov z ovadbami kot žensk. So proti LGBT, reformam in proti arabskemu prebivalstvu. Prišli smo povedat, da tega nočemo.«
Ministra s kriminalno preteklostjo
Očitke je Netanjahu skušal vsaj delno razbliniti, a je opozicijo tudi obtožil, da hujska ljudi proti novi vladi. »Izgubiti volitve ni konec demokracije, to je bistvo demokracije,« je kljubovalno dejal poslancem, potem ko je v minulih dneh pred problematičnimi politikami nove vlade svaril tudi izraelski predsednik Isaac Herzog.
Včeraj potrjena nova izraelska vladna koalicija – v parlamentu ima tesno večino 64 od 120 poslancev – že več tednov dviga prah tako v Izraelu kot v tujini. Najbolj desno vlado v zgodovini Izraela sestavljajo na volitvah zmagoviti Likud in koalicija skrajno desnih in verskih strank. V njej sedita dva ministra, ki sta bila v preteklosti že obsojena. V vladi načeloma zanju ne bi smelo biti prostora, a so še pred glasovanjem o vladi poslanci spremenili zakonodajo in jima omogočili, da zasedeta ministrska položaja. Eden izmed njiju, novi notranji minister Arje Deri iz stranke ultraortodoksnih Judov Šas, je v preteklosti prestajal zaporno kazen zaradi korupcije, letos pa je priznal krivdo za izogibanje plačilu davkov. Drugi je vodja stranke Judovska moč Itamar Ben-Gvir, ki je bil pred trinajstimi leti obsojen zaradi rasizma in podpiranja izraelske teroristične organizacije. Zasedel bo mesto ministra za nacionalno varnost.
Protestnike in civilnodružbene organizacije skrbijo načrti vlade, da bo posegla v neodvisnost sodstva, nadaljevala ekspanzionistično politiko na palestinskih ozemljih in omejila civilne svoboščine v državi. Vlada med drugim načrtuje tudi spremembe zakona o prepovedi diskriminacije, ki bodo podjetjem omogočile, da lahko zaradi verskih prepričanj zavrnejo storitve osebam iz skupnosti LGBTQ ali arabskim državljanom Izraela.
Več naselbin na bibličnem ozemlju
Netanjahu je kot prednostne naloge svoje vlade izpostavil povrnitev občutka varnosti Izraelcem, normalizacijo odnosov z arabskimi državami in odvrnitev Irana od izdelave jedrskega orožja. Mirovni proces s Palestinci ne sodi med prednostne naloge nove vlade. Prav nasprotno. Palestinski predsednik Mahmud Abas je novo vlado opisal kot zagovornico skrajnosti in apartheida. Netanjahujeva vlada namreč načrtuje krepitev »izraelske suverenosti« nad celotnim bibličnim ozemljem, to je puščavo Negev, Golansko planoto in Zahodnim bregom. Do teh ozemelj, tako piše v smernicah nove vlade, imajo Judje »izključno in neizpodbitno pravico«. Nova vlada namerava razširiti judovske naselbine na Zahodnem bregu, ki so po mednarodnem pravu nezakonite, saj okupacijska sila ne sme spreminjati statusa ozemlja.
Uradne pripojitve palestinskih ozemelj izraelska vlada zaenkrat ne načrtuje. Vendarle pa načrti prinašajo novo zaostritev za palestinska ozemlja, hkrati pa tudi za odnose med Izraelom in mednarodno skupnostjo. Netanjahu je sicer v svojem zadnjem premierskem mandatu hotel pripojiti 30 odstotkov Zahodnega brega k Izraelu, a se zaradi mednarodnih pritiskov to ni zgodilo. Ameriška administracija in Evropska unija sta novo vlado že posvarili pred pripojitvami palestinskega ozemlja.
