Nastajajoča nova koalicija Likuda in skrajno desnih verskih ter sionističnih strank – to bo doslej najbolj skrajno desna koalicija v zgodovini Izraela – že povzroča skrbi v domači politiki in mednarodni skupnosti. Zaradi skrajnih stališč glede Palestincev v več strankah, s katerimi Benjamin Netanjahu namerava sestaviti novo vlado, je že v posvetovanjih s političnimi strankami predsednik Isaac Herzog previdno pozival, da naj bi Netanjahu namesto katere od skrajnih desnih strank v koalicijo morda poskušal povabiti katero od strank levosredinskega političnega spektra.
Vzpon verskih sionistov
Toda te so tudi po volitvah vztrajale, da z Netanjahujem ne nameravajo v koalicijo. Stranka Ješ Atid in laburisti so se na posvetovanjih pri Herzogu glede podelitve mandatarskega mesta zavzeli za dosedanjega premiera Jairja Lapida, vendar so za takšen predlog imeli zgolj 24 poslanskih glasov. Poslanec stranke Ješ Atid Ben Barak je denimo na novo nastajajočo vlado primerjal z vzponom Hitlerja na oblast. Vsaj en cilj nastajajoče nove koalicije je že znan – gre pa v smeri razgradnje vladavine prava in neposrednih vplivov na pravosodje. Spremeniti nameravajo kazenski zakonik, in sicer tako, da Netanjahuju ne bo več treba odgovarjati za očitana mu korupcijska dejanja, prav tako nameravajo zmanjšati vlogo vrhovnega sodišča, da bo to omejeno pri presojanju ustavnosti zakonov, in vladajoči politiki omogočiti, da imenuje vse sodnike.
Ena izmed ključnih koalicijskih strank nove vlade, ki ponazarja dolgoleten, a vztrajen premik izraelske družbe v desno, tudi v smeri proti verskim strankam, bo predvidoma stranka Ocma Jehudit (Judovska moč), ki jo vodi Itamar Ben Gvir. Je ena izmed treh verskih strank in skupaj s strankama Verski sionizem ter Noam sestavlja sedaj tretji največji blok političnih strank v knesetu. Vodja Judovske moči Ben Gvir se je v dobrem letu in pol s svojim tričlanskim blokom sionističnih strank z obrobja političnega spektra Izraela premaknil v njegovo središče. Sedaj imajo štirinajst poslanskih sedežev, doslej so jih imeli zgolj šest.
Obsojen rasist bi bil
notranji minister
Prav Ben Gvir je najbolj kontroverzna osebnost nastajajoče nove vlade. Je simpatizer preminulega politika Meirja Kahaneja, ki je veljal za supremacista, njegova stranka pa je bila v Izraelu prepovedana. Navdušuje se nad izraelskim skrajnežem Baruchom Goldsteinom, ki je leta 1994 v Hebronu pobil 29 Palestincev med molitvijo, 125 pa jih je ranil. Pred letom dni je pri poskusih nezakonite izselitve družin iz okrožja Šejk Džara v vzhodnem Jeruzalemu vihtel pištolo in vpil: »Ne pozabite, mi smo tukaj gospodarji!«
Tik pred atentatom na nekdanjega premierja Jicaka Rabina sredi 90. let prejšnjega stoletja je še kot najstnik grozil predsedniku vlade zaradi sklepanja mirovnih dogovorov s Palestinci. Prav zaradi njegove skrajnosti ga niso hoteli sprejeti niti v izraelsko vojsko, so pa mu sedaj precej glasov prinesli volilci, naveličani Netanjahuja. Ben Gvir je rasist, zaradi podpihovanja rasizma je bil tudi obsojen. Sam se hvali, da je bil obtožen 53-krat. Ob široki podpori strank nove koalicije, ki se spogledujejo z aneksijo Zahodnega brega, je Ben Gvir tudi zagovornik uvedbe preizkusa lojalnosti državljanov Izraelu. Če tega ne bi opravili, bi jih deportirali iz države. Spogleduje se z vodenjem notranjega resorja.
