Sedeminpetdeseti dan po začetku izraelske ofenzive na jug Libanona sta Izrael in Hezbolah pristala na prekinitev spopadov. Načrt je delo ameriške administracije in Francije, ki bosta glavni v mednarodnem mehanizmu petih držav pri uresničevanju dogovora o prekinitvi spopadov. Ta predvideva, da se bodo izraelske sile v šestdesetih dneh umaknile iz Libanona, hkrati pa bo Hezbolah svoje enote premaknil za reko Litani, ki teče okoli trideset kilometrov od modre črte – neuradne razmejitve med Libanonom in Izraelom. Območje med reko in modro črto bo nadzorovala libanonska vojska. Gre za veliko koncesijo Hezbolaha. Dogovor, ki je dejansko delna ponovitev določil resolucije varnostnega sveta 1701, s katero se je končala vojna med Hezbolahom in Izraelom leta 2006, so sicer že v ponedeljek podprli v Libanonu, kjer se je za sklenitev dogovora v imenu Hezbolaha pogajal predsednik parlamenta Nabi Beri. Implementacija dogovora o prekinitvi spopadov bo težavna.
Še pred torkovo večerno oznanitvijo prekinitve spopadov je Izrael z vso silovitostjo izvajal zračne napade na cilje Hezbolaha, predvsem v južnem delu Bejruta. Samo v enem napadu so izraelska letala v dveh minutah zadela dvajset ciljev. Pred stopnjevanjem napadov je Izrael ukazal doslej največjo evakuacijo prebivalstva iz južnih bejrutskih mestnih četrti, nekaj ur pozneje, še preden je zasedala izraelska vlada, pa so prvič izdali evakuacijski ukaz za osrednji Bejrut. Tja so se zatekli ljudje z juga Libanona in iz južnega Bejruta. Pri napadih na libanonsko prestolnico je bilo zgolj v torek ubitih sedem civilistov.
Netanjahu: Hamas je sedaj sam
Po seji varnostnega kabineta, na kateri so v Izraelu potrdili prekinitev spopadov, je izraelski premier Benjamin Netanjahu ocenil, da je vojna svetu pokazala moč Izraela, Hezbolah pa je bil močno oslabljen in vrnjen desetletja v preteklost. Za konec bojev so se odločili iz treh razlogov, je pojasnjeval premier. Prvi je, da se želijo osredotočiti na »iransko grožnjo«. »Storil bom vse potrebno, da Iran ne bo posedoval jedrskega orožja,« je poudaril Netanjahu. Drug razlog za soglasje s prekinitvijo spopadov je, da želijo vojski dati možnost za mobilizacijo več ljudi. Tretji pa je izolacija Hamasa. »Hamas se je vedno zanašal na Hezbolah. Sedaj je sam. Tako bomo lažje dosegli naše cilje, tudi osvoboditev talcev,« je dejal Netanjahu.
Hezbolah je sicer ves čas zagotavljal, da bo cilje na severu Izraela prenehal napadati, ko se bo končala vojna v Gazi. Sedaj so svoje mnenje spremenili. V Gazi se med tamkajšnjimi ljudmi medtem širi prepričanje, da so pozabljeni in da bo sedaj Izrael še močneje udaril po njih. »Upali smo, da bo razširitev vojne pomenila rešitev za vse, vendar smo ostali sami pred pošastno (izraelsko) okupacijo. Dovolj je, izčrpani smo. Koliko ljudi še mora umreti, preden ustavijo vojno? Vojna v Gazi se mora končati, ljudi vsak dan uničujejo, stradajo in bombardirajo,« je za tiskovno agencijo Reuters dejala 56-letna Zakeja Rezik, mati šestih otrok. Netanjahu se je sicer v torek pohvalil, da jim je v Gazi uspelo ubiti 20.000 Hamasovih borcev, njegov cilj pa še naprej ostaja vrniti vse talce.
Tako se vsaj na papirju končuje spopad med Izraelom in Hezbolahom, ki se je dejansko začel z izraelsko vojno v Gazi, ko je šiitska milica v solidarnosti s Hamasom začela obstreljevati severne predele Izraela. Čeprav je Izrael močno oslabil Hezbolah in zdecimiral njegovo politično in vojaško vodstvo, dokončnega uničenja šiitske milice ni dosegel. Kljub temu sedaj v Izraelu pričakujejo, da se bo na svoje domove na severu države lahko vrnilo dobrih 60.000 pregnanih državljanov. Izraelski napadi se niso zgolj osredotočili na kraje, kjer ima šiitska milica svoje centre delovanja, napadi so se izvajali tudi na območjih, kjer šiitske milice sploh ni, s čimer se je krepilo prepričanje, da Izrael poskuša v Libanonu zanetiti tudi nov državljanski spopad. Na libanonski strani je zaradi izraelskih napadov notranje razseljenih več kot milijon Libanoncev. Vojna v Libanonu je od lanskega 7. oktobra terjala 3750 življenj Libanoncev, raketni napadi Hezbolaha so ubili 45 Izraelcev, v Libanonu pa je v bojih padlo 73 vojakov.
Hezbolah bo ostal dejaven
Še preden je izraelski varnostni kabinet potrdil dogovor o prekinitvi spopadov (mora ga še vlada), je obrambni minister Izrael Kac napovedal, da bo izraelska vojska uničila vsako hišo v južnem Libanonu, ki bo obnovljena in vzpostavljena kot teroristična baza. »Vsako oboroževanje in teroristično združenje bosta uničena, vsak poskus tihotapljenja orožja bo preprečen, vsaka grožnja našim silam ali izraelskim državljanom pa bo takoj uničena,« je Kac napovedal posebni koordinatorki ZN za Libanon Jeanine Hennis-Plasschaert. Tako so v vladi poskušali tudi zmanjšati nasprotovanje koalicijskih partnerjev dogovoru. Izraelski minister za nacionalno varnost Itamar Ben-Gvir je denimo menil, da je dogovor o prekinitvi spopadov velika napaka in izgubljena priložnost za pokončanje Hezbolaha. Proti dogovoru je bil tudi finančni minister Bezalel Smotrič, ki je menil, da dogovor ne bo vreden papirja, na katerem je bil zapisan. A po njegovi oceni je glavno, da je Izraelu uspelo Hezbolah načeti in napadali ga bodo še naprej.
V šiitskem gibanju so medtem napovedali, da bodo ostali dejavni tudi po sklenjeni prekinitvi spopadov. Kot je povedal visoki član Hezbolaha Hasan Fadlala, ki je tudi član libanonskega parlamenta, bo Hezbolah pomagal razseljenim Libanoncem, da se vrnejo v svoje vasi, prav tako pa bodo v gibanju obnovili območja, ki so jih uničili izraelski napadi. »Potrjujemo, da bo odpor ostal in se nadaljeval,« je pristavil.
Po izraelskih navedbah dogovor Izraelu daje proste roke za ukrepanje v svojo obrambo, da bi odpravili grožnje Hezbolaha in omogočili razseljenim državljanom vrnitev na svoje domove. Prav ta svoboda izraelskega ukrepanja je bila ena izmed točk spotike v pogajanjih. Vendar si je Izrael ni dovolil vzeti kljub vzpostavljenemu mednarodnemu verifikacijskemu mehanizmu izvajanja dogovora, kjer bodo glavno besedo imele ZDA in Francija.
