»Obvestili so nas, da trenutno izvajajo omejene operacije, ki so usmerjene proti infrastrukturi Hezbolaha blizu meje,« je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP na novinarski konferenci povedal Miller, ki je pred tem potrdil, da je Izrael ZDA obvestil, da načrtuje omejeno kopensko vojaško operacijo v Libanonu.
Ameriški časnik Washington Post je danes ob sklicevanju na ameriškega uradnika poročal, da bi bila izraelska kampanja manjša od zadnje vojne proti Hezbolahu leta 2006. Osredotočena pa naj bi bila na odstranitev vojaške infrastrukture ob meji, s čimer namerava Izrael odpraviti grožnjo svojim obmejnim skupnostim.
Wall Street Journal pa je poročal, da je Izrael že poslal manjše skupine vojakov čez mejo. Ti naj bi med drugim zbirali informacije o podzemnih predorih Hezbolaha.
Izraelska vojska je medtem obmejna območja Metula, Misgav Am in Kfar Giladi na severu Izraela razglasila za zaprto vojaško območje in s tem vanje prepovedal vstop. Predstavnik libanonske vojske pa je sporočil, da vojska prerazporeja enote na južni meji zaradi groženj z izraelskim napadom na cilje Hezbolaha.
ZDA bodo v luči zaostrenih razmer na Bližnji vzhod napotile več tisoč dodatnih vojakov, ki bodo prispevali k varnosti in po potrebi branili Izrael, je danes sporočil Pentagon. Napotenih bo tudi več bojnih letal, med drugim f-15e, f-16 in f-22. Z novimi silami bo skupno število ameriških vojakov v regiji znašalo okoli 43.000, na spletni strani poroča ameriška tiskovna agencija AP.
Izraelski obrambni minister Joav Galant je danes zatrdil, da se bodo operacije proti Hezbolahu nadaljevale in da uboj vodje Hezbolaha Hasana Nasrale ni bil zadnji korak. Tudi Hezbolah je obljubil nadaljevanje spopadov in hkrati zatrdil, da je pripravljen na morebitno izraelsko kopensko operacijo.
Nasprotovanje izraelski kopenski operaciji v Libanonu je danes izrazil predsednik ZDA Joe Biden. »Vem več, kot si mislite. Strinjam se, da bi se morali ustaviti. Zdaj bi morali priti do prekinitve ognja«, je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa odgovoril na vprašanje, ali je seznanjen z izraelskimi načrti za začetek omejene kopenske operacije.
Netanjahu opozarja Irance: Izrael lahko doseže vse kraje na Bližnjem vzhodu
Na Bližnjem vzhodu ni kraja, ki ga Izrael ne bi mogel doseči, je danes v videoposnetku, namenjenem prebivalcem Irana, povedal izraelski premier Benjamin Netanjahu. Ob tem je Irance opozoril, da režim v Teheranu potiska regijo globlje v temo in globlje v vojno. Dodal je, da bo trenutek, ko bo Iran »svoboden« prišel prej, kot si ljudje mislijo.
»Na Bližnjem vzhodu ni kraja, ki ga Izrael ne bi mogel doseči, ni kraja, kamor ne bi šli, da bi zaščitili naše ljudi in našo državo. Vprašajte Mohameda Deifa. Vprašajte Nasralo,« je dejal Netanjahu. Prepričan je, da bo trenutek, ko bo Iran »končno svoboden«, prišel prej, kot si ljudje mislijo. Takrat pa bo po njegovem mnenju vladal mir med obema narodoma.
»Iran bo cvetel kot še nikoli prej. Ali se to ne sliši bolje kot neskončna revščina, zatiranje in vojna? Ne dovolite, da majhna skupina fanatičnih teokratov uniči vaše upe in sanje. Zaslužite si več. Iranci morate vedeti, da vam Izrael stoji ob strani. Naj nas skupaj čakata prihodnost blaginje in miru,« je še dodal.
Razmere na Bližnjem vzhodu, ki so napete že zaradi skoraj enoletne vojne v Gazi, so se v zadnjih dneh dodatno zaostrile z obsežnimi izraelskimi napadi na cilje proiranskega šiitskega gibanja Hezbolah v Libanonu. Ti so doslej terjali več sto smrtnih žrtev, več tisoč ljudi je ranjenih.
V izraelskih napadih v Bejrutu sta bila ubita tudi vodja Hezbolaha Hasan Nasrala in iranski general Abas Nilforušan. Iranski zunanji minister Abas Aragči pa je danes opozoril, da smrt Nilforušana ne bo ostala nekaznovana.
Tiskovni predstavnik iranskega zunanjega ministrstva Naser Kanani je medtem povedal, da Iran ne namerava poslati svojih sil v Libanon ali Gazo, da bi se zoperstavili Izraelu.
»Ni potrebe po pošiljanju dodatnih ali prostovoljnih sil Islamske republike Iran,« je dejal in pojasnil, da imajo Libanon in palestinski borci sposobnost in moč, da se sami branijo pred agresijo. »V zvezi s tem nismo prejeli nobene prošnje z nobene strani, nasprotno, obveščeni smo in prepričani, da ne potrebujejo pomoči naših sil,« je še dodal.
