Potem ko sta se Izrael in Hezbolah pogreznila v novo vojno – prvo po letu 2006 –, se ameriška administracija zdaj trudi preprečiti najhujše. Ob napovedi pošiljanja novih ameriških vojaških okrepitev v regijo, ki naj bi stale ob strani Izraelu, če bi ga napadli, si bo Washington prizadeval preprečiti izbruh širše regionalne vojne. Tudi ameriški predsednik Joe Biden je v svojem torkovemNa območju Slovenj Gradca je danes popoldan prišlo do streljanja. »Prve ugotovitve s kraja kažejo, da je med moškim in žensko prišlo do spora, nakar je moški streljal na žensko in nato ustrelil še sebe. Moški je na kraju umrl. Hudo poškodovano žensko so odpeljali v Splošno bolnišnico Slovenj Gradec, kjer se borijo za njeno življenje. nagovoru na generalni skupščini OZN dejal, da je diplomatska rešitev še mogoča. Toda razmere na bojišču ne pritrjujejo, da bi si te kdo želel. Izraelski premier Benjamin Netanjahu je v torek dejal, da Izrael vojne ne vodi proti Libanonu, temveč Hezbolahu. »Za vaše dobro se znebite prijema Nasrale,« je Netanjahu pozval k de facto odstranitvi vodje šiitske milice.
Zgolj opozorila ne zadostujejo
Število žrtev v Libanonu se je od začetka izraelskega raketiranja ciljev Hezbolaha na jugu in vzhodu države povzpelo na 558, več kot 1800 ljudi je ranjenih. Obstreljevanje se je nadaljevalo tudi v torek. Izraelska letala je na obronkih Bejruta v eni izmed tamkajšnjih stolpnic z raketo ciljala in ubila pomembnega Hezbolahovega vojaškega poveljnika. Poleg Ibrahima Mohameda Kabisija je bilo ubitih še pet ljudi, šlo pa je za podoben napad kot minuli petek (takrat so ubili poveljnika specialnih sil Hezbolaha Ibrahima Akila in petnajst podpoveljnikov). Kljub številnim uničenim ciljem Hezbolaha šiitska milica še naprej napada cilje na severu Izraela. Tja je v torek poletelo nekaj deset raket, med drugim so ciljali vojaško oporišče in skladišče. Nekatere rakete, ki jih ni prestregla izraelska zračna obramba, pa so pristale na neposeljenih krajih.
Libanonski premier Nadžib Mikati se je kljub izrednemu stanju v državi odpravil na splošno razpravo generalne skupščine OZN v New York, da svetovne voditelje pozove k okrepljenemu pritisku na Izrael za zaustavitev napadov. Tudi v torek so z juga Libanona bežali tisoči, ki so zaradi izraelskega obstreljevanja in posledičnega umikanja na stranske ceste za razmeroma kratko pot do sredine države potrebovali skoraj ves dan. »V Libanonu je razseljenih več deset tisoč oseb, vendar pričakujemo, da se bo število začelo povečevati. Razmere so zelo skrb vzbujajoče,« je ocenil predstavnik agencije ZN za begunce Matthew Saltmarsh. V uradu visokega predstavnika ZN za človekove pravice Volkerja Turka dvomijo, da so metode in sredstva izraelske vojske skladni z mednarodnim humanitarnim pravom. Posebej so navedli ciljanje civilistov in njim poslana prejšnja svarila. »Ne glede na to, ali ste poslali opozorilo, naj civilisti pobegnejo, to še ne pomeni, da je v redu, da nato napadete ta območja, čeprav dobro veste, da bo vpliv na civiliste ogromen,« je opozorila predstavnica Turkovega urada Ravina Shamdasani.
Iran želi dialog, a ne bo pustil Hezbolaha na cedilu
A časa za predah Hezbolaha ne sme biti, po vzpostavljenem hudem pritisku z več kot 1600 zračnimi napadi v Libanonu pravi načelnik izraelskega generalštaba Herzi Halevi. »Razmere zahtevajo nenehno in intenzivno ukrepanje na vseh področjih,« je dejal. V Iranu, glavnem podporniku Hezbolaha, zatrjujejo, da svojih zaveznikov ne bodo pustili na cedilu in dovolili, da se Libanon spremeni v drugo Gazo. Vendarle iranski predsednik Masud Pezeškian stavi na dialog. »Nočemo biti vzrok nestabilnosti na Bližnjem vzhodu, saj bi bile njene posledice nepopravljive. Želimo živeti v miru, ne želimo vojne. Izrael je tisti, ki si prizadeva ustvariti ta vsesplošni konflikt,« je dejal Pezeškian.
Iz Združenih narodov so medtem sporočili, da so morali pripadniki modrih čelad misije Unifil, ki vse od leta 1978 bedi nad izraelsko-libanonskim mejnim območjem, začasno zaustaviti patruljiranje. Varnostni svet je sicer že avgusta obnovil mandat misiji, hkrati pa je osrednji organ svetovne organizacije izpostavil, da je treba v celoti uresničiti resolucijo 1701, s katero se je končala vojna med Izraelom in Hezbolahom leta 2006. Ta resolucija je pozvala k umiku izraelskih sil iz Libanona in razorožitvi vojaških milic južno od reke Litani. Izraelska vojska se je umaknila, Hezbolah pa je ostal prisoten ob meji z Izraelom.
