Italijanska premierka je, kot kaže, besna zaradi letnega poročila evropske komisije o stanju pravne države, ki ima pri Italiji pomisleke glede svobode medijev in neodvisnosti javne televizijske hiše RAI. Melonijeva je namreč sprožila pravne postopke proti več novinarjem in jih obtožila obrekovanja, kar v Italiji velja za kaznivo dejanje in se lahko kaznuje z zaporno kaznijo, poleg tega je imenovala svoje ljudi na vodilne položaje javne radiotelevizije in s tem povzročila odhod nekaj priznanih novinarjev iz te institucije.
Po objavi poročila je Melonijeva poslala pismo predsednici komisije, v katerem je trdila, da je kritika Bruslja brez osnove in da so njeni avtorji nasedli lažnim novicam (fake news), ki so jim jih posredovala interesna združenja, pri čemer italijanska premierka tako poimenuje italijanske časopise Domani, Il Fatto Quotidiano in La Repubblica.
V evropski komisiji pa so več kot presenečeni nad takšnim odzivom italijanske premierke, saj je, kot trdijo, poročilo nastajalo v dogovoru z italijansko vlado. Ob uradnem obisku Melonijeve na Kitajskem minuli teden je Melonijeva sicer skušala zmanjšati napetosti med Rimom in Brusljem, češ da njeno pismo ni nikakršen dokaz nesoglasij med komisijo in italijansko vlado, temveč le namig na »manipulacije tehničnega dokumenta, v katerem kritični poudarki ne prihajajo iz komisije, temveč od interesnih združenj«, pri katerih gre po njenem za levo usmerjeni italijanski tisk.
Užaljena italijanska premierka zaigrala politični kapital
Toda to ni prvo nesoglasje med italijansko premierko in predsednico evropske komisije, sprva pragmatičen odnos do postfašistične italijanske predsednice vlade, ki ga je von der Leynova pred ponovno izvolitvijo negovala tako z obiskom vstopne točke za migrante v Italijo, s prisotnostjo na pogovorih Melonijeve o razširjeni strategiji za Afriko kot tudi s pomočjo ob poplavah v Italiji, se je pokvaril že zaradi užaljenosti italijanske premierke, ker ni bila vključena v dogovore ob ponovni izvolitvi von der Leynove za predsednico komisije, v katerih so sodelovali sredinski konservativci, Macronovi liberalci in Scholzevi socialdemokrati. Zato so se poslanci stranke Bratje Italije, ki naj bi po prvotnih napovedih podprli von der Leynovo, na glasovanju v evropskem parlamentu vzdržali.
Zaradi takšnega odnosa italijanska premierka žanje obilo kritike tako v Bruslju kot doma. Medtem ko na sedežu Evropske unije visoki uradniki in diplomati po glasovanju v parlamentu govorijo o tem, da je Melonijeva v nekaj tednih zavrgla ves pridobljeni politični kapital, na to opozarjajo tudi njeni kritiki doma, kjer je poleg tega pod pritiskom zaradi sporne regionalne reforme, ki naj bi italijanskim deželam dala več avtonomije in pristojnosti.
Kritiki opozarjajo, da bo reforma predvsem poglobila že obstoječi prepad med slabo razvitim jugom in severom ter še povečala že zdaj pereče probleme.
