Vojna v Ukrajini me ni presenetila. Vse skupaj je logičen proces tega, da Ruska federacija na nekdanje sovjetske republike ni nikoli gledala kot na samostojne in suverene države. Gre za enak princip kot pri razpadu Jugoslavije, ko so v Beogradu sosednje republike videli le kot njihovo interesno območje. Stanje v nekdanji Sovjetski zvezi je analogija stanja v nekdanji Jugoslaviji, ko je Srbija napadla Hrvaško, Bosno in Hercegovino ter kasneje še Kosovo. Razlika je samo ta, da so si v Ruski federaciji vzeli nekaj časa za obnovitev moči, zato si imeli v sosednjih republikah nekaj let navidezno suverenost, toda v Moskvi je vedno tlela ideja, da bo prej ali slej prišel čas za obnovo starih meja Sovjetske zveze. Slobodan Milošević ni imel nobenih iluzij, kaj pomeni odločitev o samostojnosti Slovenije, Hrvaške ter Bosne in Hercegovine. Srbski šovinisti so vedeli, da je takojšen vojaški spopad zadnja možnost za ohranitev starega vpliva. Bistveno več iluzij o sosednjih republikah je imel Boris Jelcin. V Moskvi so mislili, da gre zgolj za začasen razpad in proces, ki bo nekoč spet združil Sovjetsko zvezo, le da v drugačni obliki, a še vedno pod nadzorom Ruske federacije.

Pri Putinovi Rusiji pa ni meja. Zanj velja samo obnovitev Sovjetske zveze pod novim imenom in ruskim vodstvom, okoli tega območja pa ustvariti varnostno območje v srednji Evropi s Poljsko, Češko, Slovaško in Madžarsko, torej vse do stare Evrope. Gre za obnovitev idej z jaltske konference med Winstonom Churchillom, Franklinom D. Rooseveltom in Josifom Stalinom. To je ideja te vojne. In vojna v Ukrajini je samo prvi korak v dolgoročnih ruskih načrtih.