Projekt judovske države je posledica stoletnega preganjanja Judov, ki je kulminiralo v krematorijih nacističnih taborišč. Zato je preminuli palestinski intelektualec Edward Said Palestince označil za žrtve žrtev in begunce pred begunci. Ljudje, ki Judom oporekajo pravico do države, nikoli ne ponujajo alternative, kaj naj bi se z Judi zgodilo, če te države ne bi bilo, leta 1947 ali danes. To je dokaz, kako neprimeren je antikolonialistični mindset v reševanju palestinsko-izraelskega vprašanja. Po dekolonizaciji v Afriki so Portugalci odšli na Portugalsko, Francozi v Francijo, Belgijci v Belgijo, Britanci pa v Veliko Britanijo. Kam bi poslali Jude? Na Madagaskar?

Še enkrat, pa čeprav se zdi to v luči trenutne vojne vse prej kot lahko, edina rešitev za trajni mir je vzpostavitev dveh držav. Tako Palestinci kot Izraelci imajo pravico do varnosti, miru, svobode in prihodnosti, ki jo bodo gradili drug ob drugem in skupaj, kot sosedje, ne kot sovražniki. Da bi prišli do tega, se mora zgoditi marsikaj. Takoj se mora končati trpljenje nedolžnih palestinskih civilistov. Nujna je izraelska politika, ki bo ustvarjala pogoje za rešitev dveh držav, namesto sedanje, ki te pogoje, predvsem skozi vse bolj nasilno naseljevanje zasedenih ozemelj, naklepno spodkopava. In na koncu, ustvarjanje možnosti za sožitje zahteva tudi odločnejši boj proti antisemitizmu, ki nikoli ni izginil, a ga je danes vedno več in je mnogim očitno vedno bolj sprejemljiv. x Večer