V ruskih izstrelkih, ki sejejo smrt po ukrajinskih mestih, so polprevodniki nemškega visokotehnološkega velikana Infineon in njegove ameriške izpostave Cipress. Gre predvsem za smrtonosno vodeno raketo kodiak (Kh-101), ki jo je s 450 kilogrami razstreliva mogoče poslati v do 2500 kilometrov oddaljeno tarčo s hitrostjo 900 kilometrov na uro. Kot piše Frankfurter Allgemeine Sonntagszeitung (FAS), na nemškem zunanjem ministrstvu že več mesecev vedo, da te ruske leteče bombe najdejo svoje cilje le zato, ker razpolagajo z elektroniko, katere izvoz iz Nemčije v Rusijo je s sankcijami prepovedan.

Ukrajinci so našli polprevodnike in mikročipe Infineona tudi v ruskih izstrelkih kalibr, iskander in kindžal. Trdijo, da takšni ruski napadi na njihova mesta ne bi bili mogoči brez teh elektronskih delov. Samo v raketi kodiak je osem različnih čipov Infineona in Cipressa, ki so jih ukrajinski strokovnjaki odkrili v ostankih rakete. Trdijo tudi, da so našli čipe še nekaterih drugih zahodnih podjetij. Vodja pisarne predsednika Ukrajine Andrij Jermak je izjavil: »Sankcije je treba zaostriti tako, da Rusija ne bo mogla več dobivati kritičnih sestavnih delov in izdelovati izstrelkov.«

Sledenje ni pretežko

Od 8. oktobra 2022, ko so začele veljati zahodne sankcije, pa do 30. junija letos je Infineon več kot stokrat dobavil Rusiji skupno 44.000 omenjenih polprevodnikov. Ni šlo za neposredni izvoz v Rusijo, ampak so potovali preko več držav, preden so jih Kitajska, redkeje pa Tajvan ali Tajska izvozili v Rusijo. Vse to piše FAS ob opiranju na poročilo norveškega strokovnjaka za sankcije Erlenda Björtvedta, ki dela za norveški Helsinški odbor in je natančno sledil poti omenjenih polprevodnikov.

Glavni direktor Infineona Jochen Hanebeck je za FAS obžaloval, da se nekateri njihovi mikročipi in polprevodniki uporabljajo za izdelavo orožja, čeprav so na seznamu sankcij. A pravi, da za to niso odgovorni v podjetju: »Očitno nekdo v tretjih državah naše izdelke izvaža naprej. Tu je lahko več etap, preden izdelek pride v Rusijo. Mi pa ne moremo spremljati vse te dobavne verige.« Rusija naj bi bila »peti, šesti ali sedmi člen«. Pravi, da so z Rusijo prenehali poslovati že marca 2022, takoj po napadu na Ukrajino.

Toda Björtvedt meni, da v Infineonu lahko brez težav na podatkovnih spletnih straneh ugotovijo, kje se nahajajo njihovi izdelki, saj je na tak način tudi sam lahko sledil, kako so njihovi polprevodniki prišli v Rusijo. »Če se poveča prodaja izdelkov, ki so na seznamu sankcij, bi to moralo biti sumljivo,« trdi Norvežan. V Helsinškem odboru so prepričani, da je v veliki meri kriva nemška država, ki od podjetja, ko gre za sumljive nakupe, ne zahteva ukrepov.