Izraelski premier Benjamin Netanjahu je v torek zvečer, takoj po iranskih napadih z okoli 200 balističnimi raketami, ki so povzročile zelo malo škode, med Izraelci pa ni bilo žrtev, izjavil: »Iran je naredil veliko napako in bo za to plačal ceno.« Tudi tiskovni predstavnik izraelske vojske Daniel Hageri je napovedal maščevanje: »Mi bomo odločili, kdaj in kako.« V Teheranu so odgovorili, da bo Iran napadel »vso infrastrukturo« v Izraelu, če bo Izrael odgovoril na napad, ki da ga je izzval sam s svojimi dejanji. Nekateri analitiki se zdaj bojijo spopada teh dveh velikih sil z Bližnjega vzhoda, poleg tega bi Izraelu pomagale ZDA, Iranu pa vsaj do neke mere Rusija in Kitajska. Ameriški predsednik Joe Biden je dejal, da se bo pogovoril z Izraelci o tem, kaj bodo storili, da pa ne podpira napada na iranske jedrske objekte.
Iran trdi, da noče vojne
Iranski predsednik Masud Pezeškian je včeraj ponovil, da si ne željo vojne z Izraelom. Iranski režim v resnici ni hotel povzročiti veliko škode in žrtev, ker vojna ni v njegovem interesu, saj jo bi izgubil, tudi zato, ker bi Izraelu pomagale ZDA. A da ne bi bil ob ves ugled in kredibilnost, zlasti med zavezniki, kot so šiitske milice na Bližnjem vzhodu, se je moral na neki način odzvati na izraelsko likvidacijo voditelja Hamasa Ismaila Hanije v Teheranu 31. julija in petkovo likvidacijo voditelja Hezbolaha Hasana Nasrale v južnem Bejrutu, ko je umrlo tudi več oficirjev iranske revolucionarne garde, med njimi general.
V Teheranu tudi niso mogli več pasivno prenašati obtožb iz arabskih držav, da so Hezbolah in še prej Hamas pustili na cedilu. Od srede septembra, ko je prišlo do eksplozij pozivnikov in voki-tokijev, Izrael zadaja uničujoče udarce Hezbolahu, ki si po mnenju francoskega analitika Antoina Basbouja še nekaj časa ne bo opomogel (še bolj to velja za Hamas). Izraelu je s pomočjo spretnega pridobivanja vohunov v vrhu Hezbolaha uspelo likvidirati deset do petnajst glavnih poveljnikov in voditeljev skupine. Tako ta nekoč mogočna šiitska organizacija nima več vodstva, nekatere njene enote zdaj delujejo samostojno. Predvsem je padla morala njenih pripadnikov, saj so jim predolgo lagali, kako bodo osvobodili Jeruzalem. Hezbolah je nastal leta 1982, tri leta po iranski revoluciji, predvsem kot orožje islamske republike proti Izraelu.
Močnejši napad kot aprila
V torek zvečer so, podobno kot že 13. aprila, tudi s pomočjo Američanov, menda pa tudi Jordancev in Francozov, večino iranskih izstrelkov Izraelci prestregli v zraku. Eden je povzročil smrt Palestinca na Zahodnem bregu, več pa škodo v izraelskih letalskih oporiščih, ki so bila glavna tarča napadov. Iran je tokrat napadel z različnimi balističnimi izstrelki, starejšimi in sodobnimi, ki so bolj nevarni od tistih, ki jih je z brezpilotniki poslal nad Izrael 13. aprila kot maščevanje za izraelski napad na iranski konzulat v Damasku 1. aprila. Menda je tudi tokrat Iran vnaprej obvestil ZDA, kaj se pripravlja, tako da Izrael ni bil nepripravljen.
Vendar naj tokrat ne bi šlo samo za demonstracijo moči, kot aprila, ampak tudi za poskus, da se povzroči škoda. Menda pa Iran še ni uporabil svojih najboljših balističnih izstrelkov.
Izraelska voska 400 metrov globoko v Libanonu
Medtem ko se pozornost mednarodne skupnosti osredotoča na nevarnost iransko-izraelske vojne, judovska država izvaja kopensko ofenzivo na jugu Libanona. Izraelska vojska je v zadnjih dneh posredovala na jugu Libanona in nadaljevala zračne napade zlasti na južno predmestje Bejruta, ki velja za eno od oporišč Hezbolaha. Nekaj Hezbolahovih izstrelkov je padlo na sever Izraela. Hezbolah pa poroča tudi o bojih s kopensko vojsko na jugu Libanona, kjer naj bi njegovi pripadniki v sredo z vodenimi izstrelki uničili tri izraelske tanke. Izraelska vojska je po navedbah Libanona prišla 400 metrov globoko na njegovo ozemlje. V Izraelu so potrdili, da je v bojih na jugu Libanona umrlo osem izraelskih vojakov.
V Gazi so izraelski napadi samo v torek v Han Junisu zahtevali 51 življenj, v Damasku včeraj pa izraelski zračni napad najmanj tri.
