Nemiri v revnih predmestjih še niso povsem prenehali, v Franciji pa že razpravljajo o tem, kako jih v prihodnje preprečiti in kako se soočiti s posledicami. Predsednik Emmanuel Macron se zaveda, da so se mladi potomci priseljencev iz Afrike uprli tudi zato, ker so žrtve diskriminacije in rasizma. Vendar bo težko vložil milijarde v predmestja, saj njegova vlada zmanjšuje izdatke. Poleg tega desnica, na katero računa v glasovanjih v parlamentu, zahteva predvsem ukinitev socialne pomoči za (že tako revne) starše najstnikov, ki so povzročili škodo.
Zavrnjen program investicij
Macron namerava razmisliti tudi o blokadi snapchata in tiktoka. »Ti družbeni omrežji sprevračata način gledanja mladih na resničnost,« je dejal v torek ob srečanju z okoli 250 župani mest, ki so jih prizadeli nemiri. A na levi in desni zdaj zato njegovo vladavino primerjajo z avtoritarnimi režimi v Iranu, Rusiji in na Kitajskem. Župani pa so bili po pogovorih v Elizejski palači nezadovoljni, ker se predsednik ne namerava lotiti globljih vzrokov za nemire. Te je hotel leta 2018 začeti odpravljati sredinski politik Jean-Louis Borloo, ki ga je Macron za to pooblastil. A Macron je tedaj zavrnil njegov ambiciozni program investicij za boljše zaposlovanje in šolanje mladih v predmestjih, potovanja, 5000 trenerjev, ki naj bi med njimi spodbujali športne aktivnosti.
Vsekakor so mladi iz predmestij žrtve diskriminacije, zlasti pri zaposlovanju, a radikalni levičar Jean-Luc Mélenchon je šel predaleč, ko je prejšnji teden dejal, da noče pozivati k miru, ampak k pravici, vandalizem pa je opravičeval kot »upor revnih«. V njegovi stranki je zato prišlo do napetosti, ostro pa so ga kritizirali tudi komunisti in socialisti.
Precej zadržana Le Penova
Skrajni desničar Eric Zemmour, ki je lani izgubil podporo, ker je nasprotoval humanitarni pomoči za Ukrajince, pa v nemirih vidi »etnično in rasno vojno«, ki je posledica priseljevanja iz Afrike. Marine Le Pen, ki ohranja prevlado na skrajni desnici, je bolj zadržana, kot da bi hotela pokazati, da je primerna za prvo francosko predsednico. V torek je sicer v skupščini vzkliknila: »Kaj ste naredili z našo Francijo? Kako ste lahko dovolili, da je nastalo takšno ločeno območje kriminala, sovražno do naše kulture, do avtoritet, do našega naroda?«
Poljski premier Mateusz Morawiecki je izkoristil ta upor »priseljencev« za to, da je skupaj z Madžarsko še enkrat zavrnil migracijski pakt EU, ki za vse članice EU predvideva kvote za sprejem prosilcev za azil iz najbolj migracijsko obremenjenih držav EU. »Mi nočemo takih prizorov na poljskih ulicah,« je dejal. »Ti nemiri z vandalizmom so posledica nenadzorovane migracijske politike, ki nam jo zdaj vsiljujejo.« Sicer je francoski notranji minister Gerald Darmanin v torek poudaril, da je tujcev manj kot deset odstotkov od dobrih 4000 pridržanih izgrednikov. Santiago Abascal, voditelj španske skrajno desne stranke Vox, ki bi lahko po volitvah 23. julija vstopila v vlado, pa vidi globlji vzrok za nemire v Franciji v »radikalnem islamu« (v resnici je redko kdo med mladimi izgredniki veren musliman) in v »protievropski drhali, ki se noče prilagoditi našemu načinu življenja in našim zakonom«.
