Kljub obstreljevanju ukrajinskih sil na jugu in vzhodu Ukrajine so na zasedenih območjih tudi včeraj potekali referendumi o priključitvi teh območij Ruski federaciji. V zasedeni regiji Zaporožje, naj bi se že v petek za priključitev izreklo 93 odstotkov volilnih upravičencev, je poročala ruska tiskovna agencija TASS, ki se je sklicevala na rezultate vzporednih volitev. V anketah volivcev neposredno zatem, ko so oddali svoj glas na voliščih, so o njihovi odločitvi vprašali okoli 500 volilnih upravičencev, je poročal inštitut za sociološke in politične študije s Krima (RIPSI).
Oblasti proruskih ljudskih republik Doneck in Luhansk, kot tudi upravi območij Zaporožje in Herson referendume, ki potekajo od 23. do 27. septembra, izvajajo kljub obstreljevanju ukrajinskih sil, ki si prizadevajo, da bi osvobodile zasedena območja, ruska agencija TASS je poročala, da so v mestu Enerhodar v območju Zaporižja enega od volilnih lokalov zaradi tega morali premestiti na drugo mesto. V mestu Alčevsk so oblasti sporočile, da bo glasovanje potekalo v zakloniščih. V zadnjih dneh so tiskovne agencije poročale tudi o številnih nepravilnostih pri izvedbi referendumov, namestnik predsednika regionalnega parlamenta v Hersonu, Jurij Sobolewskyj, je tako za nemško javno televizijo ZDF dejal, da ruske zasedbene oblasti hodijo od hiše do hiše in ljudi pod prisilo spravljajo na volišča, v takšnih razmerah je kakršnokoli izražanje svobodne volje nemogoče, je še dodal Sobolewskyj, ki je referendume označil za teater in farso.
Srbija ne priznava referendumov
Legitimnost referendumom ne odreka le Ukrajina, temveč tudi zahodni zavezniki, ki so prepričani, da si Rusija s tem nezakonito prilašča ozemlja. Temu stališču pa se je pridružila Srbija, ki je bila doslej zadržana do sankcij zahoda zaradi ruske agresije. Srbski minister za zunanje Nikola Selaković je včeraj izjavil, da Srbija ne bo priznala rezultatov referendumov na ozemljih pod nadzorom ruskih sil v Ukrajini. Po njegovih besedah bi bilo to povsem v nasprotju s srbskimi državnimi in nacionalnimi interesi, poroča srbska tiskovna agencija Tanjug. Srbija se namreč pri tem sklicuje na vzporednice med zasebo proruskih ozemelj v Ukrajini in problemom nekdanje sbrske pokrajine, Kosovo, ki je leta 2008 razglasil neodvisnost. Beograd te sicer ne priznava, jo pa je priznal del mednarodne skupnosti.
Protesti proti mobilizaciji v Dagestanu
V Rusiji pa se zaradi številnih napak ob delni mobilizaciji širi ogorčenje med prebivalstvom. V javnosti so se pojavili primeri, pri katerih so mobilizirali študente, bolne in starejše. Predsednica zgornjega doma ruskega parlamenta Valentina Matvijenko je zato včeraj regionalne oblasti, ki nadzorujejo mobilizacijo, pozvala, naj se izogibajo napakam. »Nepravilni primeri mobilizacije sprožajo ostre odzive v družbi in to upravičeno,« je dejala v izjavi na Telegramu.
Na družbenih omrežjih pa so včeraj zakrožili tudi številni videoposnetki spopadov med nasprotniki mobilizacije in policijo v južnoruski regiji Dagestan na Kavkazu. V vasi Endirej, približno na pol poti med Mahačkalo in Groznim, so protestniki blokirali cesto, da bi tako ovirali mobilizacijo 110 moških, na kar je policija odgovorila z opozorilnimi streli. Po navedbah britanskega BBC-ja naj bi v ruskih silah v vojni v Ukrajini doslej padlo že več kot 300 vojakov iz večinsko muslimanskega Dagestana. To naj bi bilo daleč najvišje število med vsemi regijami, in desetkar več kot je padlo vojakov iz Moskve, ki ima petkrat več prebivalstva.
