Po več kot letu sporov glede gospodarskih reform in proračuna, ko so nemško vlado pogosto v zadnjem trenutku rešila pogajanja med koalicijskimi strankami, je zdaj počilo. Enajst mesecev pred rednimi parlamentarnimi volitvami je koalicije socialdemokratov (SPD), Zelenih in liberalcev (FDP) konec. Ob tem, kako se te stranke skoraj v ničemer niso strinjale, je pravzaprav presenetljivo, da so skoraj tri leta zdržale skupaj. A vlada je razpadla ravno v trenutku, ko bi morala po izvolitvi nepredvidljivega Donalda Trumpa v Združenih državah strniti vrste.
V sredo zvečer je socialdemokratski kancler Olaf Scholz odstavil finančnega ministra Christiana Lindnerja, voditelja FDP, ker zagovarja drastično zmanjšanje subvencij za gospodarstvo, socialnih izdatkov ter zelenih programov v proračunu leto 2025. Liberalci so se nato umaknili iz vlade, ki je tako postala manjšinska. Scholz je napovedal glasovanje o zaupnici 15. januarja. Nezaupnica bi avtomatično pomenila predčasne parlamentarne volitve marca. Na njih bi, kot kažejo ankete, dosedanje vladne stranke dobile precej manj glasov kot opozicijski krščanski demokrati (CDU/CSU), na drugo mesto pa bi se uvrstila skrajno desna Alternativa za Nemčijo (AfD). Velika nepriljubljenost sedanje vlade je predvsem posledica gospodarske krize, se pravi v veliki meri ukrajinske vojne, zaradi katere se Nemčija ne more več oskrbovati s poceni ruskim plinom.
Voditelj krščanskih demokratov Friedrich Merz se je že razglasil za kandidata za kanclerja in je v četrtek zahteval takojšnje glasovanje o nezaupnici vladi, najkasneje prihodnji teden, tako da bi bile volitve lahko že januarja. Scholz je takšne zahteve zavrnil, Merza pa povabil k sodelovanju z vlado, zlasti pri glasovanjih o obrambnih in socialnih izdatkih.
Trije ministri FDP odšli iz vlade, četrti ne
Na zasedanju vodstva vladne koalicije v sredo je Scholz Lindnerju očital nepripravljenost na kompromise. Novinarjem pa je dejal: »Finančni minister ni pripravljen delovati v prid države. Prevečkrat je blokiral sprejetje zakonov, prevečkrat je sebično taktiziral v prid svoje stranke, prevečkrat je izdal moje zaupanje.«
Lindner pa pravi, da bi se bilo mogoče izogniti razpadu vlade, a da je Scholz pred volilnim letom »preračunljivo zrušil vladno koalicijo«, ko je od njega z ultimatom zahteval, naj se ne ozira na ustavno omejitev zadolževanja, torej na fiskalno pravilo oziroma »dolžniško zavoro«, kot mu pravijo v Nemčiji. »S tem se ne morem strinjati, ker bi prekoračil pristojnosti finančnega ministra,« je dejal Lindner.
Scholz je že našel zamenjavo. Finančni resor bo vodil Jörg Kukies, dosedanji tesni svetovalec Lindnerja na ministrstvu, ki prihaja iz vrst socialdemokratov. Z Lindnerjem sta iz vlade odšla še dva ministra iz vrst FDP, četrti, minister za promet Volker Wissing, pa se je odločil, da ostane na položaju in raje izstopi iz stranke, rekoč da »moram ostati zvest samemu sebi«.
Podobno kot Scholz je tudi voditelj Zelenih Robert Habeck, minister za gospodarstvo, kritiziral Lindnerja in njegove odločitve označil za »provokacije«. Zeleni še bolj kot socialdemokrati zahtevajo investicije v gospodarstvo, ki je v velikih težavah, liberalci pa so proti povečevanju proračunskega primanjkljaja. Investicije v gospodarstvo, čeprav za ceno večjega zadolževanja, se zdijo nujne, saj je bila lani Nemčija ena redkih držav v recesiji, ki naj bi se letos ponovila.
Rušenje treh stebrov
Zdi se, kot da gre v Nemčiji vse narobe, odkar je decembra 2021 krmilo zapustila Angela Merkel. V času njenega vladanja, v letih 2005–2021, je bila država motor evropskega gospodarstva, vzorna glede javnih financ, velika izvoznica, ki ji je med globalizacijo uspelo ohraniti večji del industrije. Zdaj pa je dediščina Merklove pod vprašajem. V zadnjih letih se je izkazalo, da je nemško gospodarstvo preveč odvisno od ruskega plina in kitajskega trga, njena obramba pa od ZDA. Vsi trije stebri se zdaj rušijo.
Zlasti nemška avtomobilska industrija, ki je glavni del gospodarstva Nemčije, pa ni sposobna izvesti zelenega prehoda, ker v preteklosti ni dovolj investirala v električne avtomobile. Volkswagen, ki zapira tovarne in znižuje plače, je za Nemce postal simbol nemških gospodarskih težav. Strah pred prihodnostjo pa krepi skrajno desnico.
Razpad vladajoče koalicije pa ne obeta nič dobrega za gospodarstvo. Doslej so sicer nemške vladne koalicije veljale za trdne. Nazadnje je prišlo do vladne krize leta 1982, ko je izbruhnil konflikt med socialdemokratskim kanclerjem Helmutom Schmidtom in liberalnim ministrom, na oblast pa so potem prišli krščanski demokrati s Helmutom Kohlom kot kanclerjem.
