Dvanajst let po odločitvi Nemčije, da odstopi od uporabe jedrske energije, bodo jutri prenehale delovati še zadnje tri jedrske elektrarne v državi, od skupno sedemnajstih. Delovanje reaktorjev se bo sicer ustavljalo postopoma in še nekaj časa bo trajalo,
da bodo elektrarne povsem izklopili iz električnega omrežja, a proizvodnja elektrike v elektrarnah Isar 2
na Bavarskem, Emsland na Spodnjem Saškem in Neckarwestheim II. v zvezni deželi Baden-Württemberg se jutri končuje.

Dokončen izstop Nemčije iz uporabe jedrske energije – zanj se je velika črno-rdeča koalicija pod vodstvom Angele Merkel odločila leta 2011 po jedrski katastrofi v japonski Fukušimi – prihaja z manjšim zamikom. Sedanja nemška koalicija se je namreč zaradi energetske krize lani odločila podaljšati delovanje treh jedrskih central do letos.

Toda zdaj ni več poti nazaj. Jedrska energija se po 60 letih dokončno poslavlja od nemške energetske mešanice, zagotavlja gospodarski minister Robert Habeck iz vrst Zelenih. Za to stranko, ki je imela po lanski privolitvi v podaljšanje delovanja jedrskih elektrarn težave s svojo bazo, pomeni zaustavitev delovanja elektrarn olajšanje. Vendar nemška javnost, politika, pa tudi gospodarska združenja niso povsem prepričani, da je v sedanjih negotovih energetskih razmerah odločitev pravilna.

CDU/CSU in FDP na isti strani

Del politike tako še naprej zagovarja stališče, naj jedrske elektrarne ostanejo rezervni vir električne energije, in pravi, naj se jih zato ne začne takoj razgrajevati. Takšno stališče zagovarjajo predvsem v največji opozicijski stranki CDU/CSU, delno pa tudi v koalicijski liberalni stranki FDP. Vlada je deležna tudi kritik, da namesto čiste jedrske energije raje zagovarja ohranjanje termoelektrarn. Konec uporabe črnega in rjavega premoga za proizvodnjo električne energije je namreč napovedan za najkasneje leta 2038. »To je črni dan za zaščito podnebja v Nemčiji,« je prepričan vodja krščanskih demokratov v parlamentu Jens Spahn, ki pravi, da vladajoča koalicija postaja »premogovna koalicija«, ki bo zadostno energetsko oskrbo zagotavljala z uvozom električne energije in delovanjem termoelektrarn. Še ostrejši je njegov šef, vodja stranke Friedrich Merz: »Težko boste našli kogarkoli v tujini, ki bi razumel, zakaj Nemčija sredi največje energetske krize v več desetletjih zaustavlja delovanje treh varnih neogljičnih elektrarn in se raje obrača k premogu ter plinu.«

Kritike in strah gospodarstva

Tudi v nemškem gospodarstvu, kjer so se ob začetku ruskega napada na Ukrajino zelo bali, da bodo ostali brez zadostne energije za ohranjanje proizvodnje, niso prepričani, da je čas že zrel za dokončno slovo od jedrske energije. V Združenju za tehnično spremljanje (TÜV) pravijo, da bi zadnje tri jedrske elektrarne zaradi njihove dobre tehnične kondicije lahko delovale do konca tega desetletja. Spet druga gospodarska združenja so v dvomih glede tega, da bo po njihovem odklopu zagotovljena nemška energetska varnost, kot zagotavlja gospodarski minister Habeck. Njegov strankarski kolega, nekdanji okoljski minister Jürgen Trittin, v zagovoru zaprtja nukleark pravi, da jedrska energija nima prihodnosti tudi zato, ker je v primerjavi z obnovljivimi viri energije štiri- do petkrat dražja. Nemčija namerava z obsežnimi vlaganji v energetski prehod do leta 2030 doseči 80 odstotkov energetske oskrbe iz obnovljivih virov energije.

»Kljub nižjim cenam za zemeljski plin ostajajo za večino podjetij v Nemčiji energetski stroški visoki. Storiti moramo vse potrebno, da razširimo oskrbo z energijo in te ne omejujemo še dodatno. Le tako lahko preprečimo oskrbovalna ozka grla in velika povečanja cen energije v prihodnjih mesecih,« je prepričan Peter Adrian, predsednik Nemške industrijske in trgovinske zbornice (DIHK). Tudi v Združenju srednje velikih podjetij (BVMW) opozarjajo,
da je bila jedrska energija zanesljiv vir oskrbe. Po zaprtju zadnjih jedrskih elektrarn je treba zagotoviti predvsem dosegljive cene električne energije, so prepričani v združenju, ob čemer dodajajo, da so mnoga njihova podjetja v zadnjih mesecih morala nehati poslovati zaradi visokih cen energentov.

Podobno kot v gospodarstvu in politiki so mnenja deljena tudi med nemškimi državljani. Po zadnji javnomnenjski raziskavi odklopu zadnjih treh jedrskih central nasprotuje 52 odstotkov anketiranih, podpira pa ga 37 odstotkov.