Vse, kar je bilo odobreno doslej, bodo v Ukrajino tudi dobavili, toda dodatne zahteve obrambnega ministra Borisa Pistoriusa bodo po navodilih samega kanclerja Olafa Scholza pri finančnem ministrstvu naletele na gluha ušesa, se je omenjeni časnik skliceval na dokumente in elektronska sporočila, ki so mu na voljo. V njih je zapisano, da so novi zahtevki upravičeni le, če je v proračunu zagotovljeno tudi njihovo financiranje. Nemški proračun je v tekočem letu za financiranje pomoči Ukrajini namenil okoli 8 milijard evrov, vendar je bilo že v začetku julija bolj ali manj jasno, da so te porabljene oziroma rezervirane za že načrtovane dobave, kot je pred julijskim vrhom Nata dejal nemški obrambni minister.
Z delom načrtovanega denarja so neposredno nabavili potrebno orožje in strelivo, del je fiksno rezerviran za že naročene dobave, toda obrambni minister Pistorius je bil že julija očitno prepričan, da ta denar ne bo zadostoval, in si je prizadeval za dodatna sredstva. Pri tem očitno ni bil uspešen, kot kaže interno dopisovanje med ministrstvom za obrambo in kolegi s finančnega ministrstva, ki ga navaja Frankfurter Allgemeine Sonntagszeitung. Novi zahtevki obrambnega ministra ne morejo biti odobreni, ker za to preprosto ni denarja, je rdeča nit sporočil finančnega ministrstva, kar pomeni, da če bi Ukrajina še v tem letu zaprosila za dodatno strelivo in orožje, bi ji morali v Berlinu to odkloniti in upati, da bo namesto njih vskočila katera druga država.
Nemčija ostaja najmočnejša podpornica Ukrajine
Kljub temu so tudi v tem letu še mogoče izjeme, »vendar morajo biti predložene konkretne potrebe, ki morajo biti usklajene s proračunskimi pravili, da bi lahko nemški parlament prosili za odobritev«, so s finančnega ministrstva odgovorili na vprašanja javne televizije ARD, a poudarili, da konkretnih zahtevkov, ki bi jih lahko preučili, z obrambnega ministrstva še niso prejeli.
V največji vladni koalicijski stranki, pri nemških socialdemokratih, poskušajo ublažiti prva poročila. Dennis Rohde, ki je v stranki zadolžen za proračunska vprašanja, poudarja, da je Nemčija trenutno najmočnejša evropska podpornica Ukrajine in da bo to še naprej. Toda v proračunu za leto 2025, o katerem se je nemški vladi po mnogih nesporazumih konec tedna le uspelo poenotiti, so za pomoč Ukrajini namenjene le 4 milijarde evrov oziroma polovica manj kot letos. V Berlinu ob tem poudarjajo, da so v teh načrtih že upoštevali prizadevanja Evropske unije in sedmerice gospodarsko najmočnejših držav na svetu (G7), po katerih naj bi pomoč Ukrajini v bodoče financirali s finančnimi instrumenti, ki izhajajo iz zamrznjenega premoženja ruske centralne banke na zahodu. Iz tega naslova naj bi Ukrajini odobrili posojilo v višini 50 milijard evrov, iz katerega bi lahko financirala nabavo vsega, kar potrebuje za obrambo, humanitarno pomoč, vendar tudi del obnove infrastrukture, ki je bila uničena ob ruskih napadih. Nemški kancler Olaf Scholz je optimističen, da bo kljub pravnim pomislekom in mnogim odprtim vprašanjem to posojilo mogoče odobriti, v zakulisju menda krožijo informacije, po katerih naj bi bilo v najboljšem primeru na voljo ob koncu leta.
Iz Kremlja zanikajo poročila o tajnih pogajanjih
Iz Ukrajine medtem poročajo, da so njihove sile zadele še en most v ruski obmejni regiji Kursk na reki Sejm v bližini vasi Zvanoje približno 15 kilometrov severno od ukrajinske meje. V petek so ukrajinske zračne sile uničile že most na isti reki v bližini kraja Gluškovo, s čimer naj bi ruski vojski preprečili logistično oskrbo njihovih enot. Iz Kremlja pa so konec tedna zanikali poročila ameriškega dnevnika Washington Post, po katerih naj bi ukrajinska ofenziva na rusko ozemlje v obmejni regiji Kursk preprečila načrtovana tajna pogajanja med Moskvo in Kijevom, na katerih naj bi se dogovorili o prekinitvi napadov na za prebivalstvo ključno energetsko infrastrukturo. Marija Saharova, tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva, je ob tem dejala, da niso potekala nikakršna pogajanja o tem, zato jih tudi ni bilo mogoče preprečiti.
