Najbolj desna stranka v Nemčiji od časov Hitlerjevih nacionalsocialistov, Alternativa za Nemčijo (AfD), je v zadnjih mesecih dosegla velik dvig podpore. Po zadnjih javnomnenjskih raziskavah je postala druga najmočnejša v državi. Če bi bile volitve jutri, bi jo podprlo 22 odstotkov anketirancev – le štiri odstotne točke manj od prvouvrščenih opozicijskih krščanskih demokratov CDU/CSU. Stranke vladajoče koalicije se medtem uvrščajo od tretjega do petega mesta (SPD – 18 odstotkov podpore, Zeleni – 14 odstotkov, liberalna FDP – 7 odstotkov).
Močni predvsem na vzhodu
To je doslej največja izmerjena podpora za AfD na nacionalni ravni. V štirih vzhodnonemških deželah (Brandenburg, Turingija, Mecklenburg - Predpomorjanska in Saška - Anhalt) pa v anketah predstavlja celo najmočnejšo politično silo. Na Saškem - Anhaltu ji je nedavno uspelo postaviti prvega župana, pred tem pa je v Turingiji njen strankarski kandidat Robert Sesselmann postal vodja okrožja v Sonnebergu. Stranko sicer že dlje časa obveščevalno spremlja zvezni urad za zaščito ustave (Verfasungsschutz -BfV), nedavno je podmladek stranke v Brandenburgu zaradi njegovih stališč razglasil za ekstremistično organizacijo, a AfD ima vseeno vse več podpore. K njej se sodeč po anketah seli tudi del podpornikov vladajoče levosredinske koalicije.
Stranka je že nekaj časa sprejemljiva zlasti na lokalni ravni v vzhodni Nemčiji, kjer je zaupanje v institucije in vlado manjše kot na zahodu, zdaj pa se to dogaja tudi v zahodni Nemčiji. Ta podpora bi se lahko začela prelivati tudi na raven parlamentov zveznih dežel. V treh (Brandenburgu, Turingiji in na Saškem - Anhaltu), kjer AfD vodi v javnomnenjskih raziskavah, imajo čez leto dni volitve.
Jahanje na valovih strahu
Stranko, ki je prežeta s ksenofobnimi, rasističnimi, revizionističnimi in nacionalističnimi stališči, je dvig podpore prepričal, da bo na naslednjih parlamentarnih volitvah leta 2025 prvič nastopila s svojim kanclerskim kandidatom. Možnosti, da sama sestavi vlado ali sodeluje v koalicijski na zvezni ravni, sicer praktično ni, saj vse stranke zavračajo sodelovanje z AfD. In vendar je zaradi nemške polpretekle zgodovine in njenih najbolj skrajnih stališč strah pred njenim vzponom velik.
Nemški analitiki so si enotni, da je razlog za vzpon AfD predvsem njeno igranje na karto strahu pri volilcih zaradi različnih kriz – covidne, podnebne, energetske, vojne v Ukrajini – ki so se v zadnjih letih zgrnile na Nemčijo, Evropo in svet. Neenotnost vladajoče koalicije pri številnih vprašanjih je AfD unovčila s populistično kritiko vlade, četudi sama ponuja malo rešitev. Nazadnje se je to videlo ob koalicijskem usklajevanju predloga zakona o zamenjavi starih ogrevalnih naprav za nove, okolju prijaznejše, kar pa bi predstavljalo strošek za prebivalce kljub sofinanciranju države. V AfD pogosto kritizirajo tudi počasno vračanje zavrnjenih prosilcev za azil in igrajo na karto sovraštva proti tujcem.
Thomas Haldenwang, vodja zveznega urada za zaščito ustave, v zadnjih dneh svari, da desničarski ekstremizem predstavlja največjo grožnjo demokraciji in da bi volilci to morali imeti v mislih na volitvah. Zaskrbljen je tudi predsednik države Frank-Walter Steinmeier, ki sicer opozarja, da vsaka kritika vlade še ni populizem. Po njegovem se mora vlada vprašati, kaj dela narobe, hkrati pa morajo volilci dobro premisliti, koga bodo volili. »V družbi ne smemo več spodbujati delovanja ljudi, ki sejejo strah. Njihovega razcveta ne potrebujemo. Potrebujemo pa razcvet ljudi, ki rešujejo probleme. In ni tako, da teh ne bi imeli,« je dejal Steinmeier.
