Območje schengna je pod vse hujšimi pritiski nadaljevanja kontrol na notranjih schengenskih mejah že vrsto let. Odločitev Nemčije, da od prihodnjega ponedeljka uvede mejni nadzor tudi na svojih zahodnih mejah, je najbolj vznemirila poljskega premirja Donalda Tuska, ki je ta ukrep označil za nesprejemljiv in kot konec schengna. Čeprav ima Nemčija že vzpostavljen mejni nadzor na meji s Poljsko, je bil Tusk najostrejši glede sprejeta nemškega ukrepa, s katerim hoče država tudi iz smeri svojih zahodnih sosed preprečiti nezakonite migracije in zmanjšati nevarnost terorističnih napadov na svojih tleh.
Bojazen Donalda Tuska
Da se je poljski premier tako ostro odzval na nemške namere, je sicer razumljivo. Mejni nadzor namreč otežuje čezmejni promet in ko je enkrat vzpostavljen, je zelo težko zavrteti čas nazaj. Od tod izvira Tuskova skrb za poljske državljane. Ti namreč iz smeri vzhodnih sosed Nemčije sestavljajo največji delež dnevnih delovnih migrantov, ki se odpravljajo v službo v Nemčijo. Kar 94.200 poljskih državljanov se je lani dnevno odpravljalo na delo v Nemčijo, in to ne le v vzhodne zvezne dežele, temveč tudi zahodne.
Dnevne migracije v Nemčijo so se od leta 2010 do danes močno spremenile. Komaj slabih 4000 poljskih državljanov in prav toliko slovaških je leta 2010 odhajalo na delo v Nemčijo. Takrat so krepko prednjačili Francozi, Avstrijci in Nizozemci. Danes dnevni migrantski delavci na nemškem trgu delovne sile zajemajo sicer majhen delež zaposlenih: v zahodni Nemčiji sestavljajo 0,5 odstotka vseh zaposlenih, v vzhodni Nemčiji pa 1,15 odstotka.
Pozivi logističnega sektorja
Nemška notranja ministrica Nancy Faeser sicer obljublja, da se bodo glede prehajanja meja še naprej usklajevali s sosedi, zato da bi bil vpliv mejnih kontrol na vsakdanje življenje ljudi v obmejnih regijah čim manjši. Novi nadzori bodo verjetno sledili zgledu obstoječega nadzora na poljski, češki, švicarski in avstrijski meji, so sporočili iz Berlina. To bi pomenilo, da ne bodo ustavljali vsakega vozila. Temeljitejši nadzor bo le občasen, prav tako naj bi kontrole izvajali tudi v zaledju. Ključni razlog za vse ostrejše preverjanje naj bi bili namigi o tihotapcih ljudi in čezmejnem kriminalu.
Manj kot na Poljskem si po drugi strani glavo s tem vprašanjem belijo na Češkem. Tamkajšnji notranji minister Vit Rakušan namreč ne pričakuje kakšnih konkretnih sprememb na meji, saj bo mejni nadzor občasen. Na Nizozemskem si oblasti želijo čim manjšega negativnega vpliva na pretok ljudi in blaga čez mejo. Ostro se je medtem na napovedane ukrepe odzvala tamkajšnja organizacija za transport in logistiko (TLN): »Nemčija spodkopava schengenski sporazum in prosti pretok blaga.« Po njihovi oceni bi lahko zaradi mejnih kontrol nastale hude posledice za dobavne verige. K selektivnemu pristopu glede mejnega nadzora za tovorni promet pozivajo tudi v nemškem združenje za logistiko in tovorni promet DSLV. Pozivajo, naj s pregledi prizanesejo tovornjakom, podobno kot je veljalo med evropskim nogometnim prvenstvom.
Zadovoljstvo v Italiji in na Madžarskem
Napovedano širitev nemških mejnih kontrol, katerih skladnost s schengenskim zakonikom bo preverjala tudi evropska komisija, je kritiziral tudi grški premier Kiriakos Micotakis: »Ne bi bilo prav, če bi prešli na logiko ad hoc izjem od schengna z mejnimi nadzori, ki ne omogočajo prostega gibanja državljanov in bi lahko škodili temeljnim dosežkom EU.«
Navdušenje nad ukrepom nemških oblasti pa so pokazali v Italiji. Državna podsekretarka na tamkajšnjem notranjem ministrstvu Wanda Ferro, ki prihaja iz stranke Bratov Italije Giorgie Meloni, je ocenila, da Nemčija z uvedbo mejnih kontrol sledi stališču italijanske vlade, »čeprav jo žal vodijo čustva, ki jih je sprožil napad v Solingenu«. V madžarski vladi, kjer načrtujejo tožbo evropske komisije za stroške, ki so jih imeli z zaščito zunanje meje, so nemške ukrepe sprejeli tudi s kritiko, da Berlin uničuje območje prostega pretoka ljudi in blaga – tokrat od znotraj, potem ko ga je uničeval že s tem, da članicam ni omogočal celovite zaščite zunanjih meja. »Vidimo, da se v Evropi dogajajo spremembe. Leta 2015 je bil madžarski predsednik vlade prvi, ki je jasno povedal, da če EU ne bo uveljavljala prava skupnosti in schengenskega sporazuma, bo schengen propadel,« je dejal tiskovni predstavnik vlade Gergelij Guljaš.
