MacGann je med letoma 2014 in 2016 vodil Uberjeva lobistična prizadevanja v Evropi, Afriki in na Bližnjem vzhodu. Za britanski časnik je povedal, da se je odločil spregovoriti, ker je menil, da je Uber kršil zakonodajo v več deset državah in zavajal ljudi o poslovnem modelu podjetja.
"Jaz sem bil tisti, ki je govoril z vladami, jaz sem bil tisti, ki je podjetje uveljavljal v medijih, jaz sem bil tisti, ki sem govoril, da bi morali spremeniti pravila, ker bodo vozniki od tega imeli koristi," je dejal 52-letnik v intervjuju za The Guardian.
"Ljudem smo dejansko prodajali laži. Kako imaš lahko čisto vest, če ne vstaneš in ne priznaš svojega prispevka k temu, kako se danes ravna z ljudmi," je še dodal.
Uber je sicer vse obtožbe o etično spornih in potencialno nezakonitih praksah, s katerimi je pospešil svojo bliskovito širitev, že zavrnil. Tudi MacGannove obtožbe je podjetje označilo za neverodostojne. Pri tem pa je opozorilo, da je "omembe vredno", da je MacGann prakse podjetja razkril šele po tem, ko je prejel 585.000 evrov po tožbi zaradi dodatka, za katerega je trdil, da mu ga Uber dolguje.
V nedeljo objavljena razkritja poslovanja podjetja Uber se nanašajo na več kot 100.000 dokumentov iz obdobja med letoma 2013 in 2017, ki jih je pridobil britanski časnik The Guardian in jih posredoval Mednarodnemu konzorciju preiskovalnih novinarjev. Gre za najnovejši udarec za podjetje, ki ga že dlje časa spremljajo številne polemike.
Uber se je pri hitri širitvi opiral na subvencionirane voznike in znižane cene prevozov, kar je spodkopavalo taksi industrijo, in to "pogosto brez pridobitve dovoljenja za opravljanje storitev", je poročal ameriški časnik Washington Post.
Kot še navaja poročilo preiskave, je iz dosjejev razvidno, da je Uber intenzivno lobiral tudi pri nekaterih vladah, da bi podprle njegovo širitev v posameznih državah. Med drugim so se lobisti podjetja sestali s sedanjimi ali nekdanjimi britanskimi ministri, vključno z Georgeom Osbornom, Priti Patel, Sajidom Javidom, Mattom Hancockom in Michaelom Goveom.
Lobirali so tudi pri trenutnem francoskem predsedniku Emmanuelu Macronu in nekdanji evropski komisarki Neelie Kroes, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Podjetje naj bi z Macronom sklenilo skrivni dogovor v času, ko je trenutni francoski predsednik med letoma 2014 in 2016 opravljal funkcijo ministra za gospodarstvo. Ta dogovor bi naj Uberju pomagal utrditi položaj na francoskem trgu. Opozicijski poslanci so medtem že obsodili Macronove stike z Uberjem in zahtevali pojasnila.
