Predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen je po petindvajsetih letih pogajanj evropske integracije in držav Mercosur (Argentina, Brazilija, Paragvaj in Urugvaj) dosegla politični dogovor o koncu pogajanj o prostotrgovinskem sporazumu, ki bo ustvaril največje območje liberalizirane trgovine na svetu s 700 milijoni prebivalcev. A da bo ta prostotrgovinski sporazum dejansko podpisan, še naprej ostaja negotovo.
Strahovi pred negativnimi posledicami sporazuma, predvsem nelojalno konkurenco, se v vseh teh letih niso razblinili. V preteklosti so se nasprotovanja sporazumu vrstila iz Francije, Poljske, Belgije in Irske, članic z velikim kmetijskim sektorjem, ki so se bale negativnih posledic za svoje živinorejce in poljedelce. Zdaj se proti sporazumu vnovič oglaša Francija, pridružuje se ji tudi Italija, v evropskem parlamentu pa so nezadovoljni Zeleni. Največja kmetijska lobistična organizacija Copa-Coge kmete poziva k demonstracijam.
Sporazum bi liberaliziral trgovino, skoraj vse carine (91 odstotkov) bi odpadle. Pričakuje se korenito povečanje trgovanja – blagovna menjava med EU in Mercosurjem zdaj znaša slabih 110 milijard evrov na leto. Novi dogovor je predvsem v interesu proizvodno naravnanih držav, ki iščejo priložnosti za povečanje prodaje na novih trgih. Predvsem Nemčija in Španija sta veliki zagovornici prostotrgovinskega sporazuma z državami Mercosur.
Več zadržkov
Predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen je ocenjevala, da sporazum prinaša koristi obema stranema. Prišlo bo do novih investicij in ustvarjanja delovnih mest. 60.000 evropskih podjetij, ki izvažajo v države Mercosurja, bo imelo koristi od dogovora. »Z dogovorom bodo podjetja prihranila štiri milijarde izvoznih dajatev,« je poudarjala von der Leynova. Povečal naj bi se evropski izvoz perutnine in sladkorja. EU trenutno v države Mercosurja izvozi za okoli 300 milijonov evrov olivnega olja (10-odstotne carine), 180 milijonov evrov žganih pijač (od 20- do 35-odstotne carine) ter 160 milijonov evrov vina (27-odstotne carine). Te carine bodo odpadle, pri drugih izdelkih bodo za prehodna obdobja uvedene kvote brezcarinskega režima. Prednost dogovora, tako poudarjajo v komisiji, je tudi, da bo na trgih Mercosurja z uveljavitvijo dogovora pred poneverbami zaščitenih 350 evropskih izdelkov z geografsko zaščito. Evropski potrošniki bodo po drugi strani pri uvoženih izdelkih zaščiteni zaradi evropskih zdravstvenih in varnostnih standardov.
Francija je že napovedala, da se s sklenitvijo sporazuma ne bo sprijaznila. Da bi preprečila njegovo sprejetje, mora zbrati kvalificirano večino glasov med državami članicami (vsaj 15 držav, ki skupaj predstavljajo 65 odstotkov prebivalstva). Zadržke imata tudi Italija in ponovno Poljska. Uradni Rim bi se lahko pogojno strinjal z dogovorom, če bi bili sprejeti ustrezni zaščitni ukrepi in nadomestila za kmetijski sektor.
Če dogovor ne bo potrjen, se pričakuje, da bi se države Mercosur lahko bolj preusmerile h Kitajski. Po sklenitvi prostotrgovinskega sporazuma z EU četverica držav zdaj načrtuje sklepanje prostotrgovinskih sporazumov s Panamo in Združenimi arabskimi emirati.
