Včeraj in danes se v Bruslju obrambni ministri Nata pogovarjajo predvsem o tem, kako pomagati Ukrajini v protiofenzivi, ki jo je začela prejšnji teden. S tem namenom so se v četrtek srečali z direktorji več kot 20 evropskih in ameriških podjetij, ki proizvajajo orožje. Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg je dejal, da pričakuje povečanje produkcije streliva. O ukrajinski protiofenzivi je bil optimističen: »Gre za srdite boje. Za zdaj so to prvi dnevi protiofenzive, vendarle lahko vidimo, da je ukrajinska vojska že osvojila nekaj ozemlja in da je sposobna osvoboditi svojo državo.«
Natovi ministri se večinoma strinjajo, da je treba izdatke za vojsko povečati na 2 odstotka BDP, o čemer so se dogovorili že pred desetimi leti. Od 31 članic so to izpolnile samo ZDA, Velika Britanija, Poljska, Grčija in baltske države.
Tema sestanka je tudi članstvo Švedske v zavezništvu. Najbrž se to še ne bo zgodilo na vrhu voditeljev članic v Vilni 11. in 12. julija, saj Turčija tega še vedno ne dovoli. Švedska, ki je doslej privolila že v marsikatere turške zahteve, naj bi bila še vedno preveč popustljiva do »kurdskih teroristov«, ki jim dovoljuje demonstracije in jih ne izroča Turčiji. Madžarska, kjer vlada očitno dolgo ni mogla odpustiti Švedski očitkov o kršenju pravne države, pa naj bi kot predzadnja izvedla ratifikacijo tik pred zasedanjem vrha v Vilni. Švedska in Finska, ki sta bili vrsto desetletij ponosni na svojo nevtralnost, sta takoj po ruski agresiji v Ukrajini vložili prošnjo za članstvo v Natu. Finska je postala 31. Natova članica aprila. Evropski parlament pa je s 425 glasovi za, 38 proti in 42 vzdržanimi pozval Nato, naj takoj po koncu vojne sprejme v Nato še Ukrajino. Tudi o tem naj bi julija razpravljali v Vilni.
Odločilnega preboja še ni
Predstavnik ukrajinskega generalštaba je v četrtek na novinarski konferenci sporočil, da je njihova vojska doslej v protiofenzivi osvobodila sto kvadratnih kilometrov. Gre za ozemlje na jugu v regiji Zaporožje in na vzhodu v Donbasu (severno in južno od Bahmuta). A Rusija ima skupaj s Krimom še vedno 94.000 kvadratnih kilometrov ali 16 odstotkov ukrajinskega ozemlja.
Namestnica obrambnega ministra Hana Maljar je povedala, da napredovanje ukrajinske vojske otežujejo gosta minska polja, močno topovsko granatiranje in brezpilotniki kamikaze. Vsekakor še ni zmagovitega preboja ruskih obrambnih črt. Tudi Angloameričani so denimo potrebovali več tednov, da so v Normandiji poleti 1944 prebili nemško obrambo.
Afriška mirovna pobuda
Rusija je za ukrajinske regije Lugansk, Doneck, Zaporožje in Herson, ki si jih je precej okrnjene priključila septembra lani po spornih referendumih, napovedala, da bodo v njih 10. septembra potekale volitve v regijske parlamente in občinske svete. Ukrajinci pa jih hočejo do takrat osvoboditi. Že novembra lani so osvobodili del regije Herson z istoimenskim glavnim mestom. Tudi v regiji Zaporožje je istoimensko glavno mesto pod Ukrajinci.
Voditelji Južne Afrike, Senegala, Zambije in Komorskih otokov v petek prihajajo z mirovno pobudo v Kijev, v soboto pa v Sankt Peterburg. Po prvotnem načrtu bi moralo skupaj potovati sedem afriških voditeljev. O mirovnih pogajanjih za zdaj ne more biti govora, ker se Rusija noče odpovedati zasedenim ozemljem, Ukrajina pa zahteva svojo ozemeljsko celovitost, kakršna je bila pred zasedbo Krima leta 2014.
