Ukrajina pravi, da se ne bo sprijaznila z izgubo ozemlja na jugu države. Medtem ko poskušajo njene sile po popolni ruski zasedbi Luganska preprečiti še padec Donecka, kjer se boji stopnjujejo, ukrajinski obrambni minister Oleksej Reznikov napoveduje ofenzivo za ponovno zavzetje izgubljenega juga države. Pravi, da bodo zbrali milijon mož in z orožjem, ki so ga dobili od članic Nata, izvedli protiofenzivo na jugu ter poskušali zavzeti območje, ki je življenjskega pomena za Ukrajino. Ruske okupatorske oblasti pa prav tam v prihodnjih tednih načrtujejo referendum o pridružitvi Rusiji.
Začetek ofenzive še neznanka
Kdaj bi se začela ofenziva, ni znano. So pa prebivalce že pozvali, naj zapustijo območje in se podajo na sever proti Zaporožju ali južno na Krimski polotok. Milijonglavo vojsko nameravajo sestaviti iz okoli 700.000 vojakov v oboroženih silah ter pripadnikov nacionalne garde, policije in obmejne policije. Nenavadno je sicer, da Ukrajina javno napoveduje tako obsežno protiofenzivo, sploh ker je vprašljivo, kako naj bi v njej sodelovale vse razpoložljive sile, saj teh ne bi mogli preprosto preseliti s front na severu in vzhodu države na južno fronto.
Najhujši boji ta čas potekajo v Donecku predvsem okoli mesta Slovjansk, kjer ruska vojska že več tednov poskuša prebiti ukrajinsko obrambo. V Kijevu ocenjujejo, da ruske sile pripravljajo silovito ofenzivo v Donecku. Še naprej poteka tudi obstreljevanje Harkiva, kjer so bile včeraj ubite tri osebe. Z ruskega obrambnega ministrstva so sporočili, da so zadeli več skladišč orožja v Dnipru in Donecku. Predsedujoča Svetu EU Češka v luči dejstva, da bo vojna očitno še trajala, opozarja, da se mora Evropa, kjer je trenutno registriranih 3,3 milijona ukrajinskih beguncev, pripraviti na nove vale prihajajočih.
Bo Rusija zaprla plinsko pipico?
V Evropi se medtem spet krepi ugibanje, ali se hitreje kot pričakovano bliža prekinitev dobave ruskega zemeljskega plina. Včeraj so se začela vzdrževalna dela na plinovodu Severni tok 1. Predvsem v Nemčiji, kamor je po tem plinovodu letno priteklo 55 milijard kubičnih metrov plina, se sprašujejo, ali bo po predvidoma desetdnevnem remontu plin sploh še pritekel. Čeprav je Nemčija svojo odvisnost od ruskega plina že krepko zmanjšala, brez tega vira za zdaj ne more shajati.
Če bi prišlo do prekinitve dobave, bi bilo po ocenah vodje federacije nemških sindikatov Yasmina Fahimija ogroženih na milijone delovnih mest, saj bi se podjetja, ki so še v prvih dveh letošnjih četrtletjih beležila dobičke, znašla v eksistenčnih težavah. V bavarskem industrijskem združenju so izračunali, da bi Nemčija utrpela 193 milijard evrov izgub v drugi polovici leta, gospodarska rast pa bi upadla za 12,7 odstotka.
Nemški gospodarski minister Robert Habeck pa opozarja, da se morajo evropske države pripraviti na scenarij, po katerem dobava plina po Severnem toku 1 po koncu vzdrževalnih del ne bo ponovno stekla. Načrt ukrepov za tak primer sicer že pripravljajo v Bruslju, evropska komisija ga bo predstavila v dobrem tednu dni.
V Sloveniji sprožili prvo
fazo kriznega načrta
Manjšo dobavo plina iz Rusije beležijo tudi v Avstriji (samo včeraj 70 odstotkov manj kot običajno) in Italiji (tretjino manj). V Nemčiji, kjer se polovica gospodinjstev ogreva z zemeljskim plinom, številna podjetja in vlada pripravljajo krizne načrte za varčevanje s plinom. Nemška vlada bo predvidoma danes odločila, da se za zmanjšanje plinske porabe v električno omrežje ponovno vključijo termoelektrarne, ki so jih hoteli dokončno odklopiti letos in prihodnje leto. Krizne načrte snujejo tudi v Franciji.
Slovenija, ki del plina dobiva preko Severnega toka, je včeraj sprožila prvo fazo načrta za izredne razmere pri oskrbi s plinom. V tej fazi na agenciji za energijo državljane in podjetja zgolj opozarjajo, da bi lahko zaradi nižjih dobav iz Rusije v prihodnje prišlo do težav pri oskrbi. Dobava in oskrba sta ta čas po njihovih zagotovilih nemoteni, vseeno pa vse odjemalce zemeljskega plina pozivajo k varčni rabi. V Geoplinu so dejali, da se soočajo z redukcijami dobav zemeljskega plina iz Rusije, predvsem po začetku vzdrževalnih del na plinovodu Severni tok 1. Nemoteno oskrbo pa zagotavljajo z nabavami plina pri alternativnih dobaviteljih in s koriščenjem zalog iz skladišč, pravijo.
