Libanonci in šiitska milica Hezbolah so komaj začeli pokopavati mrtve iz torkovega napada, v katerem so eksplodirali pozivniki, že je deželo ceder zajel nov val napadov na elektronske naprave. V zrak so tokrat leteli ročne radijske postaje (voki-tokiji), ki naj bi bile izdelane pri japonskem telekomunikacijskem podjetju Icom, mobilni telefoni ter celo solarni paneli. Čeprav Izrael ni prevzel odgovornosti ne za torkove ne za včerajšnje napade, v katerih je bilo ubitih več kot dvajset ljudi, je vse jasneje, da za njimi stoji libanonska južna soseda. Ta nakazuje tudi pripravljenost na premik težišča »nove faze vojne« na severno fronto, čeprav vsaj za zdaj ni znakov, da bi izraelska vojska pripravljala obsežnejši kopenski napad na Libanon.

Še več »neizkoriščenih zmogljivosti« Izraela

O zaostrovanju razmer jasno pričajo besede izraelskega obrambnega ministra Joava Gallanta. Po novem valu eksplozij elektronskih naprav v Libanonu je včeraj dejal, da se je začela nova faza vojne. »Težišče vojne se s preusmerjanjem virov in sil premika na sever,« je rekel. Le nekaj dni prej je Izrael med cilje vojne v Gazi uvrstil namero, da okoli 68.000 Izraelcem, ki so jih pregnali okrepljeni raketni napadi Hezbolaha, omogoči vrnitev na njihove domove na severu države. Gallant ni neposredno omenil eksplozij elektronskih naprav v Libanonu, je pa pohvalil delo vojske in varnostnih agencij. Po njegovih besedah ima Izrael še veliko neizkoriščenih zmogljivosti. Bo pa šlo korak za korakom. Dodal je še, da bo nova faza vojne zahtevala pogum, odločnost in vztrajnost. Premier Benjamin Netanjahu je pristavil kratko izjavo, da bodo državljane varno vrnili na njihove domove.

Zaradi novih napadov se v Združenih narodih bojijo, da regiji grozi širitev vojne na Libanon. »Očitno je, da so vse te naprave eksplodirale kot predhodni napad pred večjo vojaško operacijo,« je ocenil generalni sekretar ZN Antonio Guterres. V zadnjih desetih mesecih se je regija sicer že nekajkrat znašla pred nevarnostjo širitve vojne na sever.

Po podatkih ministrstva za zdravje je bilo v včerajšnjih eksplozijah, ki jih je bilo slišati v južnih predmestjih Bejruta, na vzhodu in jugu Libanona, ubitih najmanj devet ljudi, 300 ljudi je ranjenih. Hezbolah je sporočil, da je med žrtvami veliko pripadnikov njihovih enot. Število žrtev torkovega napada na pozivnike se je medtem povzpelo na dvanajst, ranjenih je bilo okoli 3000 ljudi, dvesto jih je v kritičnem stanju. Napade so obsodili v Iranu, najtesnejšem zavezniku Hezbolaha. Podobne obsodbe ni bilo iz ZDA.

Namesto proizvajalca pozivnikov samo poštni nabiralnik

Izraelski obveščevalni agenciji Mosad naj bi že pred petimi meseci uspelo Hezbolahu podtakniti predelane pozivnike. Po včerajšnjem novem valu napadov na elektronske naprave je jasno, da je Mosad ali katera druga od izraelskih varnostnih služb prodrla v oskrbovalno mrežo šiitskega gibanja pa tudi navadnih civilistov.

Še vedno ni jasno, kako so v pozivnike, ki so eksplodirali v torek, vnesli eksploziv. Najpogostejša razlaga tudi iz libanonskega varnostnega aparata je, da so morali takšne pozivnike že izdelati na proizvodnem traku. In še vedno se ne ve, kdo jih je proizvedel. Tajvansko podjetje Gold Apollo je zanikalo, da bi bilo vpleteno v dobavo pozivnikov z njihovim imenom v Libanon. Ustanovitelj podjetja Hsu Ching-Kuang je dejal, da so bili pozivniki proizvedeni v madžarskem podjetju BAC, ki je imelo licenco.

Da bi bila zmeda še večja, so iz madžarske vlade sporočili, da omenjeni pozivniki nikoli niso bili na madžarskih tleh, podjetje BAC pa na Madžarskem nima svojih proizvodnih linij. Brez odgovora je tako ostalo vprašanje, od kod je potem podjetje BAC dobilo pozivnike. Na naslovu v južnem delu Budimpešte, kjer ima BAC registriran sedež, se nahaja samo poštni nabiralnik. 

Dve tretjini držav za konec okupacije

Generalna skupščina OZN je včeraj sprejela neobvezujočo resolucijo, v kateri zahteva, da Izrael v dvanajstih mesecih konča svojo nezakonito prisotnost na palestinskih ozemljih. Prav tako mora izpolniti vse mednarodne obveznosti in opustiti gradnjo naselbin na okupiranih ozemljih. Resolucijo je podprlo 124 držav, med njimi neuvrščene, islamske in arabske. Za je glasovala tudi Slovenija. EU je bila sicer razdeljena glede podpore. Skupno 43 držav se je vzdržalo. 14 držav je bilo proti, med njimi ZDA, Češka in Madžarska.

 

Priporočamo