Jeremy Hunt je v enourni razlagi novega proračuna vešče razvlekel boljše dele in na kratko opravil z vsemi strah vzbujajočimi deli, ki Otočanom napovedujejo ne samo hudo zimo, ampak dveletno recesijo, zaradi katere jih utegne do milijon in pol izgubiti delovno mesto. Vlada ocenjuje, da bo kriza »plitka, a dolgotrajna«. Britanska ekonomija je že v recesiji. Prihodnje leto naj bi se skrčila za 1,4 odstotka, predvsem zaradi naraščajočih življenjskih stroškov. Inflacija je že več kot 11-odstotna, prihodnje leto naj bi se znižala na 7,4 odstotka.
Britanija bo torej v prihodnjih dveh letih doživela največji padec življenjske ravni, odkar so jo začeli meriti leta 1956. Povprečnemu Otočanu bo po plačilu različnih davkov ostalo natanko toliko denarja, kot ga je imel leta 2014. Kdo je kriv za recesijo v Britaniji? Po Huntu so to globalna energijska, inflacijska in ekonomska kriza, Putin in ruska invazija na Ukrajino. Dvanajstletna vladavina konservativcev, za britansko ekonomijo katastrofalen mini proračun prejšnje vlade Liz Truss, ki je Britanijo v nekaj dneh za vedno oropal 34,4 milijarde evrov, in brexit, zaradi katerega je britanska ekonomija v precej slabšem položaju kot druge primerljive ekonomije, naj ne bi bili prav nič krivi. Hunt je na dolgo in široko govoril o tem, da bo vlada s prvim aprilom znižala prag najvišje, 45-odstotne davčne stopnje. Zdaj velja za vse, ki zaslužijo 172.000 evrov ali več na leto. Po novem bo veljala za vse, ki zaslužijo 143.000 evrov ali več. Pohvalil se je tudi z zvišanjem začasnega davka na dobičke naftnih in plinskih korporacij s 25 na 35 odstotkov (do marca 2028), kar opozicija zahteva že več kot leto dni, z zvišanjem minimalne urne postavke z 10,90 na 12,98 evra in s tem, da se bodo prihodnje leto starostne pokojnine in socialna podpora zvišale za 10,1 odstotka, kolikor je bila septembrska inflacija.
Strah vzbujajoča zamrznitev
Na hitro pa je Hunt preletel zamrznitev davčnih stopenj, neobdavčenega dela zaslužka in davka na dediščino celo do leta 2028. Tega, da bodo zato milijoni Otočanov s slabimi zaslužki začeli plačevati davek ali plačevali več davka, kot ga zdaj, tudi ob majhnih zvišanjih plač, ni omenjal. Vlada bo obenem zvišala tudi že zdaj visok občinski davek. Poznavalci so izračunali, da bo z vsemi temi davčnimi spremembami iz britanskih žepov pobrala dodatnih 27,5 milijarde evrov. Obenem se je odločila za drastično, več kot 34-milijardno kleščenje javne porabe. Prizanesla je samo javnemu zdravstvu, šolstvu in najrevnejšim Otočanom. Ohranila bo pomoč pri plačevanju vse dražjih energentov vsem gospodinjstvom, vendar jo bo za večino zmanjšala, za najrevnejše pa nekoliko povišala.
Opozicija je raztrgala proračun, ga primerjala z množičnim žeparskim ropom Otočanov. Konservativce je obtožila, da so uničili britansko ekonomijo, da so brez načrta za prihodnost in da si Britanija ne more več privoščiti konservativne vlade. Medtem ko Hunt ni niti enkrat omenil brexita, sta pomočnici guvernerja angleške centralne banke med »zaslišanjem« pred parlamentarnim odborom za finance vpričo šefa namignili, da Britanija ne bi bila v recesiji, če ne bi bilo brexita, ki sta mu pripisali krivdo za višjo inflacijo, višje cene hrane (zaradi brexita so se na Otoku povišale za šest odstotkov več kot v primerljivih ekonomijah), zmanjšanje realnih in nominalnih plač, zmanjšanje poslovnih investicij, zmanjšanje trgovine in zmanjšanje dobička podjetij, posebej manjših (ali njihov propad), ki so ga prinesli dodatni izdatki in papirologija. Glavnega krivca za brexit, nekdanjega premierja, zdaj poslanca Borisa Johnsona, ni bilo v parlamentu. Nima časa. Zadnjič so ga omenili pred dnevi, ker je na neki konferenci v Colorado Springsu, 8000 kilometrov proč, začel govorniško kariero. Za prvi govor po odhodu z Downing Streeta 10 je dobil skoraj dve premierski letni plači, dobrih 317.000 evrov.
