Najhujša letošnja tragedija v Rokavskem prelivu se je zgodila v torek blizu francoske obale, pri rtu Gris-Nez, nedaleč od mesta Boulogne-sur-Mer. Deset od dvanajstih žrtev je ženskega spola. Med njimi je šest otrok in nosečnica. Več kot 50 oseb, od katerih sta dve v kritičnem stanju, so rešili iz morja.
Francoska obalna straža je sporočila, da je bil čoln obupno preobremenjen in da je zato njegovo dno dobesedno raztrgalo. Le peščica migrantov, »manj kot osem«, je imela rešilne jopiče. Francoske oblasti pravijo, da so bile žrtve večinoma iz Eritreje v Afriki. Pred to tragedijo je med prečkanjem Rokavskega preliva letos umrlo 30 migrantov iz čolnov. To je največ v enem letu po najbolj smrtonosnem letu 2021, ko se je v prelivu utopilo 45 migrantov iz preobremenjenih čolnov.
Vse bolj nevarna prečkanja
Dobrodelne organizacije po tej najnovejši tragediji pozivajo Britanijo in Evropsko unijo, naj skleneta pogodbo o migracijah, da bi zajezili prečkanja Rokavskega preliva v majhnih čolnih. Britanska laburistična vlada premierja Keira Starmerja, ki ima do tega problema zelo drugačen odnos, kot so ga imele konservativne vlade, je pod vse večjim pritiskom, naj odpre več varnih poti za migrante, begunce in azilante. Britanski in francoski ministri so spet enkrat zgroženi nad tragedijo v prelivu, a dobrodelne organizacije pravijo, da vladi na obeh straneh preliva s svojo politiko nehote povečujeta število žrtev.
Mednarodna organizacija Združenih narodov za migracije ocenjuje, da francoske oblasti preprečijo okoli 60 odstotkov prečkanj iz Francije v Britanijo, kar utegne biti posredno razlog za bolj smrtonosna prečkanja, saj tihotapske tolpe na čolne, primerne za 30 do 40 ljudi, nagnetejo do 70 in več migrantov. Nevladne organizacije in nekateri laburistični politiki pravijo, da se številni ljudje, ki bežijo pred vojnami in preganjanjem iz držav, kot so Sirija, Sudan, Iran in Afganistan, odločajo za nevarna prečkanja Rokavskega preliva v čolnih, ker ni alternativnih varnih poti.
Nova politika še brez rezultatov
Starmerjava vlada je takoj po prihodu na oblast opustila kontroverzno zastraševalno, po mednarodnem pravu nezakonito »ruandsko politiko«, na veliki zvon obešen načrt prejšnjih konservativnih vlad, po katerem naj bi nezakonite priseljence iz čolnov deportirali v Ruando v Afriki. Čeprav so ruandski vladi nakazale okoli 700 milijonov funtov, so v Ruando deportirali le štiri nezakonite priseljence, ki so s tem soglašali.
Starmerjeva vlada je ruandsko politiko nadomestila z »uničenjem nevarnih tihotapskih tolp«, ki organizirajo prečkanja. To naj bi dosegla z novim »poveljstvom za varnost meja«, z novačenjem preiskovalcev, izvedencev in analitikov ter sodelovanjem z Evropolom in evropskimi policijami.
Preprečevanje prečkanj ni prava pot?
Starmerjava vlada po drugi strani spoštuje sporazum s Francijo, podpisan lani, s katerim sta se obe državi zavezali, da bosta z okrepitvijo nadzora (»militarizacijo«) francoske obale zajezili prečkanja v čolnih. V treh letih bosta v to vložili 476 milijonov funtov. Na francoski strani preliva je že nešteto kamer, naprav za nočni vid in brezpilotnikov, s pomočjo katerih preprečijo številna prečkanja. Dobrodelne organizacije obema vladama očitajo obsedenost z varnostnimi ukrepi, ki po njihovem povečujejo število vse nevarnejših prečkanj in poskusov prečkanj, kot je bilo tragično torkovo prečkanje.
