Carter, ki je od februarja lani na svojem domu v paliativni oskrbi, si bo ogledal prenos slovesnosti v rojstnem mestu s približno 600 prebivalci, na kateri bo potekala naturalizacija sto novih državljanov ZDA.
Premagal Forda, izgubil proti Reaganu
Demokrat Carter je bil predsednik ZDA med letoma 1977 in 1981. Na predsedniških volitvah je presenetljivo premagal takratnega predsednika Geralda Forda, v tekmi za drugi mandat pa je izgubil proti republikancu Ronaldu Reaganu.
Leta 1978 je z egiptovskim predsednikom Anvarjem Sadatom in izraelskim ministrskim predsednikom Menahemom Beginom posredoval pri sklenitvi sporazuma iz Camp Davida, ki je bil podlaga za mirovni sporazum med Izraelom in Egiptom ter ostaja osrednji del njegove zapuščine.
Njegovo predsedovanje pa je zaznamovalo ponesrečeno reševanje ameriških talcev z veleposlaništva v Iranu po islamski revoluciji leta 1979. Operacija ni uspela, v strmoglavljenju helikopterja je umrlo osem ameriških vojakov, Carter pa je zaradi tega in visoke inflacije izgubil volitve.
Leta 2002 prejel Nobelovo nagrado za mir
Po odhodu iz Bele hiše je skupaj z ženo Rosalynn, ki je umrla novembra lani, sprožil številne dobrodelne projekte ter leta 1982 ustanovil Carterjev center, fundacijo za spodbujanje razvoja, zdravja in reševanja sporov po svetu. Leta 2002 je prejel Nobelovo nagrado za mir za »neutrudna prizadevanja za iskanje mirnih rešitev mednarodnih sporov«.
Jimmy Carter se je rodil 1. oktobra 1924 v mestu Plains v ameriški zvezni državi Georgia. Njegov oče James je bil trgovec, mati Bessie pa medicinska sestra. Prav ona je bila ključna za njegov svetovni nazor brez rasizma, ki je bil sicer takrat popolnoma vpet v družbeno tkivo ameriškega juga.
Carter je leta 1941 dokončal srednjo šolo, kasneje pa je dokončal študij inženirstva ter se šolal na mornariški akademiji v Annapolisu. Po šolanju se je leta 1946 poročil s tri leta mlajšo Rosalynn Smith, s katero sta dobila tri sinove in hčerko. Leta 1953 je po očetovi smrti prevzel družinsko kmetijo, vključil pa se je tudi v lokalno politiko. Leta 1962 je zmagal na volitvah v državni senat Georgie.
Leta 1976 je Carter začutil priložnost, da se prebije v Belo hišo kot nov obraz, neobremenjen s politiko Washingtona, kjer so še vedno tlele posledice škandala Watergate, ki je odnesel republikanca Richarda Nixona. Na predsedniških volitvah je porazil republikanca Geralda Forda.
Biden ga je označil za moralno silo
Pokloni Carterju ob jubileju se že vrstijo. Ameriški predsednik Joe Biden ga je v video izjavi, objavljeni konec tedna, označil za moralno silo. »Vaša zavezanost boljšemu svetu in neomajna vera v moč človeške prijaznosti nas vodita še naprej,« je dejal.
