Po obisku v Grčiji, kjer so ga prav tako sprejeli z vsemi častmi, je 36-letni savdski prestolonaslednik in dejanski vladar največje izvoznice nafte Mohamed bin Salman v četrtek obiskal še Francijo, kjer ga je prisrčno sprejel francoski predsednik Emmanuel Macron. Gre za njegov prvi obisk v Evropi in na zahodu po zverinskem umoru savdskega novinarja Džamala Hašokdžija na savdskem konzulatu v Carigradu leta 2018. Vse do letos oziroma do začetka ukrajinske vojne, ki je povzročila hudo energetsko krizo v Evropi, Salman ni mogel obiskati zahodnih držav, saj obstajajo precej očitni dokazi, da je odobraval ali, po oceni Cie, verjetno tudi naročil ta zločin. Že decembra 2021 pa je Macron kot prvi zahodni voditelj obiskal Savdsko Arabijo in za to požel ostre kritike. Marca letos mu je sledil britanski premier Boris Johnson, pred dvema tednoma pa še ameriški predsednik Joe Biden, ki se z gostiteljem ni rokoval, ampak sta udarila s pestmi, kar pa je izpadlo še bolj tovariško (ZDA sicer nafto izvažajo). Macron se je zdaj s princem rokoval kot z velikim prijateljem in ga povabil na večerjo (Francija je velik uvoznik nafte).

Zdaj sta tako pod vprašajem integriteta in doslednost francoske zunanje politike, tudi nasprotovanje ruski agresiji v imenu demokratičnih vrednot in človekovih pravic. Toliko bolj, ker si zahod in uradna Francija zatiskata oči pred savdsko vojno v 30-milijonskem Jemnu, ki traja že sedem let. Najbrž se tudi zaradi te dvoličnosti nekaj deset afriških in azijskih držav, ki sicer ne podpirajo Putina, noče pridružiti zahodnemu taboru v obsodbi vojne v Ukrajini.

Več črpanja – nižje cene

Macron je bin Salmana predvsem prosil, da bi Savdska Arabija povečala proizvodnjo nafte, ki bi se tako pocenila, in dobavo Franciji, ki bi bila tako bolj neodvisna od ruskega zemeljskega plina. Macron si prizadeva prepričati tudi druge zalivske države, naj povečajo črpanje nafte. Nekaj dni pred savdskim prestolonaslednikom je Pariz denimo obiskal voditelj Združenih arabskih emiratov Mohamed bin Zajed.

Na neki način je logično, da se v času, ko Rusija ni več dobavitelj nafte, Francija obrača na Savdsko Arabijo, ki je takoj za ZDA druga največja proizvajalka črnega zlata, tik pred Rusijo. Lani je Francija s savdsko nafto pokrila 7,7 odstotka svojih potreb. Savdska Arabija pa je tudi edina država na svetu, ki lahko v nekaj dneh znatno poveča količine načrpane nafte. O tem pa odloča bin Salman. Macron ga je skušal prepričati, da bi dnevno količino načrpane nafte takoj povečali z 10 na 13 milijonov sodčkov. To bi nadomestilo rusko nafto, poleg tega bi se cene bencina v Evropi znižale.

Bin Salman pa za to lahko pričakuje, da bo spet sprejemljiv sogovornik zahodnih držav. Najbrž si tudi želi, da bi postal rešitelj sedanje hude energetske krize.

Pomembnejša od srečanja
je cena bencina

Ob vseh kritikah s strani levice in nevladnih organizacij za človekove pravice se Macron brani, da je bil ta obisk nujen, ker le tako lahko Savdsko Arabijo prepričajo k povečanju črpanja nafte. Poleg tega je treba okrepiti zavezništvo držav, ki nasprotujejo ruski agresiji, in Savdijci še vedno ostajajo v dobrih odnosih z Rusijo, predvsem zaradi sodelovanja pri politiki črpanja nafte. Predvsem pa je Macron prepričan, da je za Francoze veliko bolj pomembno, kakšna bo v prihodnosti cena bencina, kot pa vprašanje, ali je prav, da se je srečal z bin Salmanom.

Slednji pa v Parizu ni mogel biti povsem brez skrbi, saj sta ga zaradi mučenja in umora ovadili dve tuji nevladni organizaciji, ameriška in švicarska. Ovadbo je prejelo pariško sodišče. Čeprav gre za zadevo, ki Francije ne zadeva neposredno, pa se ovadba opira na »univerzalno« oziroma splošno pristojnost rednih sodišč. x