V eni najhujših migrantskih tragedij zadnjih let je v Jonskem morju, nekaj manj kot sto kilometrov od jugozahodne obale Grčije, utonilo najmanj 78 prebežnikov, ki so na veliki ribiški ladji pluli boljšemu življenju naproti. Po navedbah preživelih – rešiti jim jih je uspelo 104, a le moške in fante – je bilo na ladji nagnetenih okoli 750 oseb, zaradi česar se bo število žrtev zagotovo zelo povečalo, po najbolj črnem scenariju na več kot 500. To bi lahko bila najhujša pomorska tragedija v Grčiji v zadnjih letih. »Ženske in otroci so potovali v podpalubju,« je za medije povedal Manolis Makaris, vodja kardiologije v bolnišnici v Kalamati, ki je pomagal preživelim in z njimi govoril. Koliko, ni jasno, najverjetneje pa je s starši potovalo kakih sto otrok. »Vemo, da tihotapci prebežnike kdaj tudi kam zaklenejo, da imajo nad njimi boljši nadzor,« je o dogajanju v podpalubju dejal predstavnik grške vlade Ilias Siakantaris. Iz podpalubja bi se bilo skoraj nemogoče rešiti. Upanja za morebitne preživele ni več, obenem je malo verjetno, da bi našli trupla pogrešanih. »Naleteli smo že na take stare ribiške barke, ki so odplule iz Libije. Nikakor niso primerne za na morje. To so plavajoče krste,« je bil za grško televizijo brutalno iskren upokojeni admiral grške obalne straže Nikos Spanos. Na kraju nesreče je Sredozemsko morje globoko več kot pet kilometrov, zato bodo trupla verjetno za večno pokopana v morskem grobu.

Plačali več tisoč evrov

Prazna barka je bila iz Egipta namenjena v Italijo. Na poti se je ustavila v libijskem pristanišču Tobruk, kjer je pobrala potnike. Po navedbah preživelih so za pot čez Sredozemlje morali plačati od 3600 do 5400 evrov na osebo. Med prebežniki so bili Egipčani, Sirci, Afganistanci, Pakistanci. V Kalamati se zbirajo njihovi sorodniki, ki mrzlično iščejo svoje družinske člane. Povečini so pogrešane cele družine, če imajo srečo, je kak član preživel. Grška obalna straža se je znašla pod plazom kritik, češ da ni pravočasno priskočila na pomoč. Oblasti navajajo, da so prvi stik z ladjo vzpostavili devet ur pred potopitvijo, a da prošnje za pomoč niso prejeli. Z ribiške ladje so jim zagotovili, da bodo pluli naprej v Italijo. Dve ladji sta jim priskrbeli hrano in vodo.

Prve klice na pomoč z barke naj bi na alarmni telefon za pomoč migrantom v stiski na morju prejeli že okoli poldneva, ladja pa je zaradi težav z motorjem potonila nekaj po 23. uri. Da je potonila, je trajalo le 15 minut. Grška obalna straža naj bi na kraj prispela šele pet ur kasneje in zagnala obsežno reševalno akcijo. Nevladne organizacije pravijo, da so grški in drugi evropski organi zelo dobro vedeli, kaj se dogaja, a se več ur niso odzvali. Obalna straža navedbe zanika, saj da so potniki zavrnili pomoč, dodaja pa je, da na 30 metrov dolgi in zarjaveli ladji nihče ni nosil rešilnega jopiča. Vzrok nesreče še ni povsem razjasnjen, po pričevanju preživelih pa naj bi se barka začela potapljati, ko jo je obalna straža začela vleči z vlečno vrvjo.

Rekordno število mrtvih

Domnevne tihotapce so v Kalamati že prijeli, po enih informacijah devet, po drugih enajst. Večina naj bi jih bilo Egipčanov, kapitan pa naj bi v brodolomu umrl. Gre za eno glavnih pomorskih poti za vstop migrantov z Bližnjega vzhoda, iz Azije in Afrike v Evropsko unijo. Na njej je bilo v prvih petih mesecih letošnjega leta zabeleženih nekaj več kot 50.000 nezakonitih prehodov meja, največ po letu 2017, in dvakrat več kot v enakem obdobju lani, kaže statistika evropske agencije za mejno in obalno stražo (Frontex). Samo v prvih treh mesecih letošnjega leta je v Sredozemlju umrlo okoli 400 prebežnikov, kar je najvišja številka za tako časovno obdobje v zadnjih šestih letih. Od leta 2014 je na tem območju življenje izgubilo najmanj 20.000 migrantov. 

Priporočamo