V napadu izraelskih vojakov v begunskem taborišču Dženin na palestinskem Zahodnem bregu je po navedbah palestinskega ministrstva za zdravje umrlo vsaj 9 ljudi, tudi 60-letna ženska. Več kot 20 je ranjenih. Gre za še eno akcijo izraelske vojske na Zahodnem bregu v zadnjih desetih mesecih v okviru operacije, s katero hoče zlomiti oborožen odpor Palestincev.
Predstavnik izraelske vojske je izjavil, da so njihovi vojaki vstopili v begunsko taborišče, da bi aretirali pripadnike Islamskega džihada, ki so »načrtovali in že izvedli več terorističnih napadov na izraelske civiliste in vojake«. Izraelski vojaki, preoblečeni v civiliste, so tako obkolili stavbo Islamskega džihada in v njej »nevtralizirali« tri oborožene obdolžence, četrti pa se je predal. A nato so na Izraelce streljali drugi Palestinci, menda tudi iz Hamasa, in prišlo je do spopada. Tako je bilo žrtev med Palestinci še veliko več. Izraelci so po trditvah Palestincev streljali na vse, »kar se je premikalo«, in niso dovolili, da bi prišla reševalna vozila, solzivec pa naj bi uporabili v bolnišnici za otroke.
Samo letos ubili 29 Palestincev
Palestinski predsednik Mahmud Abas je razglasil tridnevno žalovanje. Posebni odposlanec Združenih narodov Norvežan Tor Wennesland je dejal: »Zelo me skrbi nadaljevanje nasilja na okupiranem Zahodnem bregu.« Ameriški zunanji minister Antony Blinken pa namerava že v naslednjih dneh priti v Izrael in na Zahodni breg, da bi zmanjšal vse hujše napetosti, ki ne obetajo nič dobrega.
Samo letos so izraelski vojaki na Zahodnem bregu ubili 29 Palestincev (od tega pet mladoletnikov), torej več kot enega na dan. Med ubitimi jih je kar 15 iz Dženina, kjer izraelska vojska pogosto posreduje. Lani so njeni vojaki na Zahodnem bregu ubili 172 Palestincev, kar je največ po letu 2005. Med žrtvami so neoboroženi civilisti in oboroženi napadalci. Palestinci naj bi povzročili smrt okoli 30 Izraelcev, med njimi so vojaki, policisti in civilisti.
Za konflikt sta krivi izraelska okupacija od leta 1967 in nezakonito priseljevanje Judov, ki jih je na Zahodnem bregu že več kot 600.000, Palestincev pa je 3 milijone. In Izrael Palestincem ne dovoli države. Palestinski Vzhodni Jeruzalem, ki bi moral biti tudi na zahtevo EU glavno mesto palestinske države, je denimo kneset skupaj z Zahodnim Jeruzalemom leta 1980 razglasil za glavno mesto Izraela.
Za nacionalno varnost
odgovoren skrajni desničar
Konflikt se bo letos najbrž samo še zaostroval, ker ima po novem Izrael, kjer je premier spet Benjamin Netanjahu, najbolj desno vlado doslej. V njej je minister za nacionalno varnost fanatični skrajni desničar Itamar Ben Gvir, ki javno zagovarja kolonizacijo in priključitev Zahodnega brega ter nasilje nad Palestinci. Že v prvih desetih mesecih lanskega leta, ko torej še ni bilo te Netanjahujeve vlade, je bilo po podatkih ZN 577 napadov judovskih priseljencev na Palestince, večinoma nekaznovanih.
V začetku januarja je Palestince močno razburil prihod Ben Gvirja pred mošejo Al Aksa v Vzhodnem Jeruzalemu z zahtevo, da bi tudi Judje tam lahko molili (torej ob Zidu žalovanja, kjer je nekoč stal Salomonov in Herodov tempelj), česar za zdaj ne smejo. Palestinci, Arabci in tudi drugi muslimani se namreč upravičeno bojijo, da bo ob agresivnosti Izraelcev mošeja Al Aksa (kjer je šel Mohamed v nebesa) postopoma spet postala judovski tempelj. Maja 2021 je nasilje pred to mošejo vodilo do 11-dnevnih spopadov, leta 2000 pa se je tu začela intifada, palestinski upor, ki je trajal do leta 2005.
