V Tivtu, črnogorskem mestecu v Boki Kotorski, je včeraj potekal vrh procesa Brdo-Brioni, na katerem se vsako leto srečajo predsedniki osmih držav zahodnega Balkana. Slovenijo je predstavljala predsednica Nataša Pirc Musar. Prvi tak vrh je bil leta 2013 na Brdu pri Kranju, pobudo za ta srečanja pa sta dala tedanja slovenski in hrvaški predsednik, Borut Pahor in Ivo Josipović.
Poleg medsebojnega sodelovanja naj bi bil glavni poudarek srečanj na širitvi EU na Albanijo in pet držav z ozemlja nekdanje Jugoslavije. A potem ko je 1. julija 2013 Hrvaška postala članica EU, devet let prej pa Slovenija, zdaj več kot enajst let niti eni ni uspelo, da bi imela vsaj v naslednjih letih možnost za tak korak. Proces širitve stoji.
Predsednik Črne gore Jakov Milatović je v Tivtu sicer menil, da bo Črna gora postala članica EU leta 2028 in bo s tem spodbuda za vse druge države v regiji. Predsednik Hrvaške Zoran Milanović pa je dejal, da pri širitvi birokracija EU ni učinkovita.
Pirc-Musarjeva je povedala, da si Slovenija skupaj z Nemčijo prizadeva, da bi bila za vsaj nekatere etape približevanja članstvu EU lahko dovolj kvalificirana večina, ne pa soglasje. Pohvalila je napredek Črne gore in dejala, da ima v regiji največ možnosti za vstop v EU. Pozvala je k večjemu sodelovanju med državami regije, pri čemer bi bila lahko za zgled solidarnost, ki so jo pokazale ob poplavah v BiH.
Kosovo popustilo in menda nekaj dobilo
V Tivat so prišli še albanski predsednik, predsednici Severne Makedonije in Kosova, vsi trije člani predsedstva Bosne in Hercegovine, popoldne pa tudi srbski predsednik Aleksandar Vučić, ki je bil edini voditelj države z dejanskimi širšimi pooblastili. Ob prihodu v Tivat se je pritoževal, da ima velik del črnogorske javnosti Srbijo in njega za glavna krivca za težave njihove vladne koalicije.
Medtem je kosovska vlada le dovolila uvoz izdelkov iz Srbije, a le prek mejnega prehoda Merdare. Premier Albin Kurti je tako popustil pritisku Nemčije, ki je zdaj aktivna na Balkanu, ker bo 14. oktobra v Berlinu organizirala deseti vrh berlinskega procesa, kjer gre tudi predvsem za govorjenje o približevanju zahodnega Balkana EU, v tej smeri pa se ne zgodi nič konkretnega. A neki rezultat bo Nemčija s to odločitvijo Kurtijeve vlade zdaj le lahko pokazala.
Kot je za Dnevnik dejal komentator beograjskega medija Nova Ekonomija Bogdan Petrović, za samo Srbijo in njeno zunanjetrgovinsko bilanco ta odločitev Prištine ni pomembna, saj predstavlja izvoz na Kosovo le odstotek ali dva srbskega izvoza, pri čemer gre večinoma za živilske izdelke. Pomembna pa je za kosovske Srbe, ki so navajeni na te izdelke iz Srbije in jih bodo po enem letu spet lahko kupovali. Vendar bodo potovali le prek mejnega prehoda Merdare, ki pa je oddaljen od severa Kosova, kjer živi večina kosovskih Srbov, ne pa čez mejna prehoda Jarinje in Brnjak, ki sta jim najbližja. Petrović meni, da je Kurtijeva vlada v zameno za to potezo nekaj dobila od EU: »Morda obljubo o članstvu v Svetu Evrope. Verbalni pritiski zahodnih držav, vključno z ZDA, ne pomagajo. Kurtijeva vlada je pripravljena na korekten ukrep za kosovske Srbe le, če v zameno kaj konkretnega dobi.«
Pesek v oči za države regije
Petrović je še dejal, da sta tako proces Brdo-Brioni kot berlinski proces predstavi o evropski perspektivi držav zahodnega Balkana. »Oba cirkusa sta pesek v oči tem državam, saj jim nikakor ne bodo dovolili vstopa v EU pred Ukrajino, ki pa bo preveč stala EU, da bi jo spustili noter,« je dejal. Prepričan je, da niti Črni gori, ki ima komaj pol milijona prebivalcev, tega ne bodo dovolili. »V EU niti toliko niso pošteni, da bi postavili jasne kriterije za članstvo in določili rok,« pravi.
Za Srbijo bi bilo članstvo zelo pomembno, saj na primer Madžarska, ki je malo večja od Srbije, na leto dobi štiri milijarde evrov iz EU, Srbija pa 200 milijonov. EU na primer tudi ni nič prispevala h gradnji avtocest v Srbiji, ki se je zaradi tega morala zadolževati pri Kitajcih. Zdaj EU sicer obljublja denar za modernizacijo proge Beograd–Niš.
