Obrambno ministrstvo v Berlinu je potrdilo, da bo ukrajinska vojska od bundeswehra prejela dodatnih 40 pehotnih bojnih vozil tipa marder, 25 tankov tipa leopard, še pet oklepnih vozil in dve izstrelišči za raketni sistem patriot. Ob tem si Ukrajina lahko od Nemčije obeta še 20.000 kosov topniškega streliva, brezpilotne letalnike in sredstva za obrambo pred njimi ter mine, navaja francoska tiskovna agencija AFP.

Scholz ob prihodu na vrh Nata tega paketa pomoči sicer ni omenjal. Namesto tega je napovedal, da bodo države članice G7 dale skupno izjavo v zvezi z varnostnimi zavezami za Ukrajino.

Tako kot nemški tanki in oklepna vozila tudi francoske rakete scalp za ukrajinske sile ne bodo novost, saj že koristijo rakete tega tipa, ki jim jih je dobavila Velika Britanija. To orožje, ki sta ga skupaj razvila London in Pariz, na Otoku sicer nosi ime storm shadow.

Macron je nakazal, da se je Ukrajina zavezala, da bo rakete koristila le za obrambo svojega ozemlja. Predsednik ob tem ni povedal, koliko raket bodo dobavili Kijevu, kot poroča AFP, pa naj bi francoska vojska razpolagala z arzenalom manj kot 400 raket scalp. Te rakete z dosegom do 250 kilometrov je po trditvah ruskih okupacijskih oblasti ukrajinska vojska uporabila pri nedavnem napadu na enega od mostov, ki povezuje regijo Herson s polotokom Krim.

Stoltenberg na vrhu pričakuje poenostavitev pristopnega procesa za Ukrajino

Generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg je pred začetkom vrha zavezništva izrazil pričakovanje, da bodo voditelji poslali pozitivno sporočilo glede Ukrajine. Pričakuje, da bodo potrdili njegov predlog o opustitvi akcijskega načrta za članstvo za Ukrajino, v katerem so določeni pogoji za pristop, in s tem poenostavili proces. 

»Pričakujem, da bodo zaveznice poslale močno in pozitivno sporočilo glede poti k članstvu Ukrajine,« je povedal Stoltenberg. Med drugim je predlagal, da Ukrajini ne bi bilo treba izpolniti akcijskega načrta za članstvo, v katerem bi določili pogoje za pristop države k zavezništvu in preverjanje njihovega izpolnjevanja. Tako bi bil pristopni proces Ukrajine sestavljen zgolj iz enega koraka namesto iz dveh, je pojasnil.

Poleg tega bo zavezništvo vzpostavilo Svet Nato-Ukrajina, s čimer bodo nadgradili politične odnose med stranema. Ustanovno zasedanje bo potekalo v sredo, udeležil pa se ga bo tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Voditelji pa bodo predvidoma potrdili še večletni program neubojne pomoči Ukrajini. Stoltenberg je obenem izpostavil pomen nadaljnje vojaške pomoči Kijevu pri njenem spopadanju z rusko agresijo.

»Če namreč ne bomo zagotovili, da Ukrajina zmaga v tej vojni ter prevlada kot suverena in neodvisna država, tudi ne moremo razpravljati o članstvu. Tako da moramo razumeti časovnico ter da je prva in najpomembnejša naloga, da zagotovimo zmago Ukrajine in da ruski predsednik Vladimir Putin ne zmaga v tej vojni,« je povedal.

Nadaljnja podpora Ukrajini in razprava o njenem približevanju zavezništvu bosta v ospredju prvega dne zasedanja voditeljev Nata v litovski prestolnici Vilnius. Poleg tega bodo govorili o okrepitvi obrambne in odvračalne drže, vključno s krepitvijo izdatkov za obrambo.

Golob: Pridružitev Švedske Natu kaže na spremembo njegove doktrine

Slovenski premier Robert Golob je ob prihodu na vrh povedal, da pridružitev Švedske zvezi Nato kaže na to, da je zavezništvo spremenilo svojo doktrino. Ta doktrina govori o odvračanju in obrambi, v tej luči pa je treba razumeti tudi slovensko članstvo v Natu, je poudaril.

Švedska se po stoletjih nevtralnosti Natu pridružuje, ker je ta vmes spremenil svojo doktrino. »Ta doktrina, ki bo potrjena danes, govori o obrambi in odvračanju, se pravi odvračanju groženj,« je povedal premier. »V tej luči moramo razumeti tudi slovensko članstvo v Natu. Želimo biti del mednarodne skupnosti z namenom odvračanja od tega, da bi kdorkoli razmišljal, da je vojaška sila način za reševanje meddržavnih odnosov,« je še poudaril.

Vrh je zato pomemben tudi z vidika odnosov zavezništva s Kijevom. Vzpostavili bodo Svet Nato-Ukrajina, ki bo omogočil, da bo približevanje Ukrajine čezatlantskim povezavam potekalo koordinirano in da bodo članice enotno pristopale k temu, je pojasnil Golob.

Dodal je, da so države članice že dosegle dogovor, da Ukrajini ne bo treba slediti akcijskemu načrtu za članstvo, v katerem so določeni pogoji za pristop države k zavezništvu in preverjanje njihovega izpolnjevanja. Pogoje bodo kljub temu določili, je povedal.

»Prvi pogoj, ki ga zagovarja tudi Slovenija, je zagotovo, da moramo najprej iskati pot do trajnega miru in šele ko imamo trajen mir, lahko nastopijo pogoji za to, da se pogovarjamo o članstvu Ukrajine v Natu,« je poudaril premier.