Vrha se bodo med drugim udeležili ameriški predsednik Joe Biden, kanadski premier Justin Trudeau, japonski premier Fumio Kishida, avstralski premier Anthony Albanese, francoski predsednik Emmanuel Macron, britanski premier Rishi Sunak, nemški kancler Olaf Scholz in turški predsednik Recep Tayyip Erdogan.
V Indijo ne bo kitajskega predsednika xi Jinpinga, Peking bo zastopal premier Li Qiang, ruskega predsednika Vladimirja Putina pa bo nadomeščal zunanji minister Sergej Lavrov. Biden je ta teden izrazil razočaranje, ker Xija ne bo na vrh. To je sicer prvič, da je kitajski predsednik odpovedal udeležbo na srečanju G20.
Na vrh bosta predvidoma prišla tudi bangladeška premierka Šejka Hasina, katere država bo sodelovala kot opazovalka, in nigerijski predsednik Bola Ahmed Tinubu, čigar država razmišlja o pridružitvi bloku. Med udeleženci za razliko od lani ne bo ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega.
»Čas je, da se svetovni razvoj vrne na pravo pot. In to hitro,« je pred vrhom v besedilu, objavljenem na spletni strani iniciative The Global Governance Project, zapisal predsednik Evropskega sveta Charles Michel. Po njegovih besedah ekstremni podnebni dogodki in pretresi na globalnih trgih, kakršnega je med drugim povzročila vojna v Ukrajini, najbolj prizadenejo države v razvoju, ki potrebujejo »bolj stabilno, dostopno in trajnostno financiranje«.
»Bolj kot kdaj koli prej je pomembno, da imamo delujoč forum z največjimi svetovnimi gospodarstvi za doseganje pomembnih rezultatov,« pa je sporočil ameriški svetovalec za nacionalno varnost Jack Sullivan. Dodal je, da bo predsednik Biden na srečanju govoril o posledicah vojne v Ukrajini, prehodu na čisto energijo, boju proti podnebnim spremembam in povečanju zmogljivosti multilateralnih bank za boj proti revščini.
Prestrukturiranje svetovnega dolga je tema, ki v prvi vrsti zanima gostiteljico Indijo. Ta se namreč skuša pokazati kot glas globalnega juga in obenem z dnevnega reda vrha nekoliko odriniti geopolitična vprašanja, predvsem vojno v Ukrajini. Gostitelj, premier Narendra Modi, je tako pred začetkom vrha med drugim izpostavil potrebo po podpori državam v razvoju pri soočanju s posledicami podnebnih sprememb.
Dolžniška kriza v državah v razvoju je bila tudi ena osrednjih tem julijskega srečanja finančnih ministrov in vodij centralnih bank držav G20. Po navedbah Inštituta za mednarodne finance se je svetovni dolg v prvem četrtletju letošnjega leta povzpel na več kot 300 bilijonov dolarjev, poročajo tuje tiskovne agencije.
Podnebni aktivisti medtem skupino G20 pozivajo k bolj jasnim zavezam glede opuščanja fosilnih goriv. K večji ambicioznosti na tem področju je pozval tudi generalni sekretar ZN Antonio Guterres. Države G20 namreč ustvarijo približno 85 odstotkov svetovnega BDP, a obenem tudi podoben delež ogljikovih izpustov.
Skupni izpusti zaradi rabe premoga na prebivalca držav skupine G20 denimo so se kljub podnebnim zavezam med letoma 2015 in 2022 povečali za devet odstotkov. Izmed članic je te izpuste uspelo bistveno zmanjšati le 12 državam.
Skupino G20 sestavlja 20 največjih svetovnih gospodarstev - Nemčija, Savdska Arabija, Argentina, Avstralija, Brazilija, Kanada, Kitajska, Južna Koreja, ZDA, Francija, Indija, Indonezija, Italija, Japonska, Mehika, Združeno kraljestvo, Rusija, Južna Afrika, Turčija in Evropska unija.
Vrh G20 bi se lahko po oceni EU končal brez skupne izjave
Letošnji dvodnevni vrh skupine dvajsetih gospodarsko najpomembnejših držav (G20), ki se bo začel v soboto v New Delhiju, bi se lahko končal brez skupne izjave, saj je težko vnaprej oceniti, ali se bodo lahko zbrani voditelji uskladili glede vsebine, je danes ob prihodu v New Delhi ocenil predsednik Evropskega sveta Charles Michel.
Po besedah Michela bo letos verjetno nekaj držav težje prepričati, da se v sklepni izjavi ostro obsodi Rusijo, ki je sicer del G20, zaradi vojne v Ukrajini, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Ne bo pa vojna v Ukrajini edina težka tema, s katero se bodo soočili voditelji. Govorili bodo še o boju proti podnebnim spremembam, načrtom za reformo mednarodnega finančnega sistema ter podpori državam v razvoju. »Vse te teme so težke teme, z različnimi pogledi, različnimi občutljivostmi in različnimi poudarki,« je dodal Michel.
Ker Rusija še naprej napada Ukrajino, kjer umirajo ljudje, namerava EU še naprej podpirati Kijev in izvajati pritisk na Moskvo, je zagotovil predsednik Evropskega sveta.
Po Michelovih besedah si bo EU še prizadevala, da bi se skupina G20 poenotila pri doseganju cilja, da bi najpozneje do leta 2025 dosegli najvišjo vrednost svetovnih emisij toplogrednih plinov in od tega leta dalje pa bi vrednosti lahko le še padale. »Globalno segrevanje bo prizadelo vsakega od nas,« je opozoril Michel.
Na drugi strani pa se mu zdi pozitivno, da jim bo verjetno uspelo doseči mednarodni cilj in zbrati skupno 100 milijard dolarjev za boj proti podnebnim spremembam za države v razvoju.
Dvodnevni vrh bo sicer potekal pod sloganom Ena Zemlja, ena družina, ena prihodnost. Vrha pa se ne bo udeležilo vseh 20 voditeljev. Tako se je prvič zgodilo, da je kitajski predsednik odpovedal udeležbo. Kitajskega predsednika Xi Jinpinga bo zato zastopal premier Li Qiang, ruskega predsednika Vladimirja Putina pa bo nadomeščal zunanji minister Sergej Lavrov.
Vse več voditeljev že prihaja v indijsko prestolnico. Med drugim je že prispel britanski premier Rishi Sunak, ki je prvič na obisku v Indiji, odkar je premier. Ob prihodu je napovedal, da se bo na srečanju osredotočil na podporo Ukrajini po ruski invaziji ter globalno gospodarstvo. Bil je kritičen, da se Putin znova ne bo udeležil vrha, in ocenil, da je ruski predsednik sam sebe poslal v izgnanstvo, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Skupino G20 sestavlja 20 največjih svetovnih gospodarstev - Nemčija, Savdska Arabija, Argentina, Avstralija, Brazilija, Kanada, Kitajska, Južna Koreja, ZDA, Francija, Indija, Indonezija, Italija, Japonska, Mehika, Združeno kraljestvo, Rusija, Južna Afrika, Turčija in Evropska unija.
