V nedeljo bodo volitve 200 članov spodnjega doma parlamenta potekal bo tudi prvi krog volitev 46 članov zgornjega doma. Za poslanske sedeže se poteguje rekordnih 5909 kandidatov, med njimi 41 odstotkov žensk.

Medtem ko spodnji dom volijo po proporcionalnem sistemu, ima v zgornjem domu vsak kanton ne glede na število prebivalcev po dva sedeža, ki se jih izbira po večinskem sistemu. Morebitni drugi krog volitev za zgornji dom bo novembra, a ne v vseh kantonih na isti datum.

Novoizvoljeni poslanci bodo 13. decembra izbrali sedem članov vlade

Zaradi migrantske krize v Evropi je pričakovati, da se bo SVP, že zdaj najmočnejša parlamentarna stranka, še dodatno okrepila.

Glede na zadnjo javnomnenjsko raziskavo, objavljeno pred dnevi, ki jo je za švicarsko radiotelevizijo opravil inštitut Sotomo, bi na volitvah v spodnji dom parlamenta SVP v nedeljo izbralo 28,1 odstotka Švicarjev, kar je 2,5 odstotne točke več kot leta 2019. Druga najmočnejša stranka v parlamentu bi ostali socialdemokrati (SP) z 18,3 odstotka glasov, kar je 1,5 odstotka več kot na prejšnjih volitvah. Na tretjem mestu bi bila stranka Sredina s 14,3-odstotno podporo, na četrtem liberalci (FDP) s 14,1 odstotka glasov.

Glede na prejšnje volitve se največje izgube obetajo Zelenim. Tokrat bi zanje glasovalo 9,7 odstotka Švicarjev, 3,5 odstotne točke manj kot pred petimi leti. Zeleno liberalno stranko (GVP) pa bi glede na anketo inštituta Sotomo podprlo 6,8 odstotka volivcev, za odstotno točko manj kot leta 2019.

SVP je v volilni kampanji uspela uveljaviti temo migracij s plakati z gesli proti priseljencem in pozivi k zaprtju švicarskih meja ter mobilizaciji vojske. "Trenutne napetosti v Evropi glede upravljanja migracij vplivajo tudi na Švico," je ocenil profesor političnih ved na univerzi v Lozani Oscar Mazzoleni. "To odpira politične priložnosti za SVP," je dejal za francosko tiskovno agencijo AFP.

Med pomembnimi temami tokratne volilne kampanje so bili tudi visoki življenjski stroški, saj so inflacija in vse višji izdatki za zdravstveno zavarovanje Švicarje udarili po žepu. Socialdemokrati pozivajo k reformam, po katerih bi bili prispevki v zdravstveno blagajno odvisni od dohodka posameznika.

Migracije in vse višji stroški so tokrat zasenčili podnebne spremembe, ki so na prejšnjih volitvah leta 2019 prispevale k velikemu volilnemu uspehu obeh zelenih strank.

Po poročanju AFP je vprašanje podnebnih sprememb postalo manj zanimivo zaradi pandemije covida-19, ki je zavrla velike podnebne proteste. Poleg tega se po mnenju profesorja političnih ved na univerzi v Ženevi Pascala Sciarinija zdi, kot da so se ljudje navadili na podnebne spremembe.

Po ocenah analitikov bi bil padec podpore okoljskim strankam lahko tudi posledica občutka Švicarjev, da so z vprašanjem opravili, ko so junija na referendumu sprejeli nov podnebni zakon, za kar so se zavzemali Zeleni.

Pričakovati je sicer, da številni Švicarji ne bodo šli na volišča. Udeležba na splošnih volitvah je v alpski državi običajno okoli 45-odstotna.