Hrvati po podatkih hrvaškega ministrstva za notranje zadeve posedujejo 314.783 kosov orožja, vsako leto pa vložijo okoli 20.000 zahtevkov za izdajo dovoljenja za nakup orožja. Število zahtevkov se vsako leto povečuje, kar strokovnjaki za orožje pripisujejo tudi napetostim v odnosih med Hrvaško in Srbijo, piše hrvaški časnik Večernji list.
Hrvaško ministrstvo za notranje zadeve je lani prejelo 21.226 zahtevkov za izdajo dovoljenja za nakup orožja, v letu 2021 20.057, letos do 22. februarja pa 1893.
Hrvaški državljani so med 314.783 kosi orožja, kolikor jih imajo v lasti, prijavili 187.705 kosov dolgega strelnega orožja, 85.963 kosov kratkega strelnega orožja, ostalo so muškete, plinsko orožje ali deli orožja.
Najpogosteje ga kupujejo zaradi lova ter zaradi osebne varnosti in rekreativnega streljanja.
»V zadnjih letih se je povečala prodaja orožja državljanom, za to pa ni razlog samo pandemija, ampak tudi vojna v Ukrajini ter stalne napetosti v odnosih med Hrvaško in Srbijo. Ustvarja se psihoza, zato ljudje kupujejo orožje, ker menijo, da se bodo tako zaščitili,« je ocenil strokovnjak za orožje Dubravko Gvozdanović za Večernji list.
Podatki ministrstva se sicer nanašajo tudi na orožje, ki pripada policistom in pripadnikom drugih državnih organov s pooblastili z nošnjo orožja. Ko ima policist poleg službenega tudi zasebno orožje, ga ministrstvo vodi kot civilista, kar po oceni Gvozdanovića pomeni, da je med civilisti, ki posedujejo legalno orožje, tudi veliko policistov.
Gvozdanović še meni, da na Hrvaškem ni problem zakonito orožje, za katerega vedo, kdo ga ima v lasti, ampak nezakonito, s katerim je storjenih 98 odstotkov kaznivih dejanj.
Na Hrvaškem sicer od leta 2007 poteka akcija Manj orožja, manj tragedij, v okviru katere lahko državljani brez sankcij predajo nezakonito orožje. Doslej so vrnili 356.656 kosov strelnega orožja, od tega 6273 avtomatskih pušk, prek šest milijonov kosov streliva in 6154 kilogramov eksploziva.
