»Število najmanj 951 tožb je nekaj, kar bi nas vse v tej družbi moralo zaskrbeti. Govorimo o kulturi tožarjenja novinarjev in medijev in o sistemskem nasilju, da bi zastrašili novinarje in bi se ti sami zatekali k avtocenzuri,« je rezultate raziskave na novinarski konferenci komentiral predsednik HND Hrvoje Zovko.

V tožbah po njegovih besedah sodelujejo vsi, »od lokalnih šerifov, neodvisno od politične pripadnosti, do politikov, sodnikov in sodnic«.

Ko gre za strateške tožbe za onemogočanje udeležbe javnosti (SLAPP), torej tožbe, ki so zlorabljene za utišanje in nadlegovanje kritikov, ima Hrvaška najslabše rezultate v Evropi, je poudaril Zovko.

To, kar brezpogojno zahteva HND, je dekriminalizacija v tistem delu, ki se nanaša na čast in ugled, saj društvo meni, da omogoča širok prostor za manipulacijo. »Imamo tudi duševne bolečine, ki se najbolje zdravijo z več sto tisoč ali milijoni kun vrednimi odškodninskimi zahtevki,« je še dejal Zovko.

Predsednik HND verjame, da je število tožb v resnici še večje od števila, ki ga je pokazala raziskava. Ocenjuje, da je dejansko število tožb višje od 1100.

Po prvi raziskavi izpred štirih let je bilo odprtih tožb 1163, leto kasneje 905, pred enim letom pa 924.

Vodja raziskave Monika Kurti je izpostavila, da je tako kot leto prej največ tožb imela Hanza media, izdajateljica Jutarnjega lista, Globusa in Slobodne Dalmacije. Odprtih je 443 tožb, povprečna vrednost posamične tožbe pa je 95.000 kun (12.545 evrov).

Za Hanza medio je po številu tožb Styria, ki izdaja časnika Večernji list in 24 sata. Odprtih je 186 tožb, odškodninski zahtevki pa znašajo skupno 20 milijonov kun (2,64 milijona evrov).