Po preštetih več kot 99 odstotkih glasov je novi-stari predsednik Hrvaške Zoran Milanović dobil rekordnih 74,7 odstotka glasov. To je največji delež v drugem krogu hrvaških predsedniških volitev po letu 2000. Je tudi prvi po Stjepanu Mesiću, ki mu je uspelo ostati dva petletna mandata v predsedniškem uradu na Pantovčaku. Čeprav je bila volilna udeležba nekoliko nižja kot pred petimi leti, je Milanović dobil približno 90.000 glasov več in je zanesljivo zmagal v vseh županijah ter skoraj vseh večjih mestih. Primorac je obtičal pri 25,3 odstotka, kar je najslabši volilni izid kakšnega od predsedniških kandidatov v drugem krogu in nedvomno volilni poraz vladajoče HDZ.
»To ni podpora meni, nihče nima 75-odstotne podpore. To je zgolj v tem trenutku, danes. To je zame velik dan, to zmago vidim kot priznanje in potrditev svojega dela. To je plebiscitarno sporočilo hrvaškega naroda vsem, ki bi ga morali slišati, in prosim, da ga slišijo,« je dejal Milanović v čustvenem nagovoru navdušenim privržencem v zagrebškem koncertnem prostoru Tvornica. Podal je roko premierju Andreju Plenkoviću in ga pozval k dialogu v okviru hrvaške ustave, ki določa sodelovanje predsednika države in vlade na področjih zunanje politike, vojske in obveščevalnih služb. Eno od perečih vprašanj je dogovor o novih veleposlanikih, ki so jim mandati že potekli. Hrvaška zaradi nezmožnosti dogovora med Milanovićem in Plenkovićem nima veleposlanikov v Franciji, Veliki Britaniji in Vatikanu.
Plenković pred tem v pogovoru z novinarji ni želel čestitati Milanoviću za zmago in je spomnil, da tudi ni bilo nobene Milanovićeve čestitke potem, ko je trikrat prevzel vodenje hrvaške vlade. Znova ga je poimenoval »kršitelj ustave«. Dejal je, da so dobili sporočilo državljanov in da gre budnico stranki na lokalni ravni, naj se veliko bolj angažira pred prihajajočimi majskimi lokalnimi volitvami.
V HDZ bo zagotovo sledila analiza volilnega poloma, vprašanje je, koliko se bo odrazila na Plenkoviću, ki je osebno izbral Primorca za prvega nestrankarskega predsedniškega kandidata HDZ, potem ko nihče iz vrha stranke ni želel tekmovati proti Milanoviću. Določeno nezadovoljstvo s Plenkovićem že obstaja, a ni treba pričakovati, da bi se njegov stolček v HDZ nevarno zamajal. Bolj zaskrbljujoča je plebiscitarna podpora Milanoviću.
Niti Primorac v svojem nagovoru ni želel čestitati Milanoviću, čeprav se je med kampanjo predstavil kot vljudnejši od aktualnega predsednika, prav tako pa je izpostavljal svoj športni duh, ki zmore prenesti poraz. To ne čudi, ko pa je bil mladinski podprvak SFRJ v taekwondoju.
SDP slavi začetek konca vladavine HDZ
V opoziciji na čelu s SDP, ki je podpirala Milanovića so prepričani, da je nedeljska zmaga začetek konca vladanja HDZ. Na valu Milanovićeve zmage pričakujejo dobre izide na lokalnih volitvah, ki bodo novi preizkus za politične stranke.
Državna volilna komisija do zapiranja volišč ni prijela nobenih pritožb, ki bi lahko odločilno vplivale na volilni proces. Žal je, na Reki nenadoma umrl eden volivcev, zaradi česar so morali za dve uri zapreti tamkajšnje volišče, na katerem so potem omogočali glasovanje vsem, ki so tja prišli do 19. ure.
Na nedeljskih volitvah je bila udeležba nekaj več kot 44 odstotkov, kar je bilo manj kot v prvem krogu. Znova se tako odpira vprašanje o morebitnem uvajanju obveznega glasovanja, o katerem zaenkrat ni bilo uradne razprave. Sicer pa je bil po prepričljivi Milanovićevi zmagi v prvem krogu 29. decembra lani drugi krog brez negotovosti glede zmagovalca. Nekateri volivci so zagotovo izgubili motivacijo, del pa je bil tudi na smučanju zunaj države. Še več jih je nezainteresiranih zaradi razočaranj s politiko na Hrvaškem.
V času sodobnih medijskih tehnologij in družbenih omrežjih vse bolj postaja vprašljiv tudi obstoj predvolilnega molka, ki se začne dva dni pred volitvami in je namenjen volivcem, da bi po predvolilni kampanji lahko v miru razmislili o tem, katero ime ali politično stranko bodo obkrožili na volilnem listku.
