V najsevernejši nemški zvezni deželi Schleswig-Holstein bodo jutri volitve, na katerih se obeta znaten uspeh krščanskim demokratom (CDU), pri socialdemokratih(SPD), ki vodijo zvezno vlado, pa lahko zasveti kakšna rdeča luč. Še novembra lani je namreč SPD v anketah v tej deželi vodila za sedem odstotnih točk, konec marca letos sta bili stranki že izenačeni, zadnja raziskava javnega mnenja agencije Wahlen pa krščanskim demokratom napoveduje 38 odstotkov glasov, medtem ko je SPD na drugem mestu izenačena z Zelenimi pri le osemnajstih odstotkih podpore.
Priljubljeni ministrski predsednik
Nemški analitiki ocenjujejo, da gre široko podporo CDU pripisati predvsem veliki priljubljenosti njenega ministrskega predsednika Schleswig-Holsteina, 48-letnega Daniela Güntherja, ki vodi deželno vlado v navezi z Zelenimi in Liberalci (tako imenovana jamajška koalicija) in ki ga podpirajo tudi številni volilci drugih strank. Günther je v kampanji tudi spretno uporabil vprašanje energetike oziroma nemškega zapiranja vrat ruskim energentom, zaradi česar bi njegova zvezna dežela s slabimi tremi milijoni prebivalcev (kar jo uvršča na deveto mesto od šestnajstih) lahko pridobila težo. Kot navaja Frankfurter Allgemeine Zeitung, bi tam lahko kmalu odprli terminal za utekočinjeni zemeljski plin, dežela ima tudi velike potenciale za vetrno energijo. Güntherju pa pomaga tudi to, da njegov glavni tekmec, kandidat SPD Thomas Losse-Müller, beleži nizko prepoznavnost.
Ta zvezna dežela običajno sicer nima veliko vpliva na zvezno politiko. Bi pa tokrat zmaga krščanskih demokratov prišla zelo prav voditelju stranke na zvezni ravni Friedrichu Merzu po zelo hudem porazu CDU na prvih letošnjih deželnih volitvah v Posarju, kjer je zmago slavila SPD, krščanski demokrati pa so se morali posloviti od vodenja vlade. V takšni posredni pomoči Güntherja Merzu bi bilo nekaj paradoksa, ocenjuje dnevnik Frankfurter Rundschau, saj ga ni podpiral, ko je stranka iskala naslednika Angele Merkel. Po drugi strani bi bila njegova velika zmaga na deželnih volitvah za Merza lahko tudi politično nevarna, saj Güntherja prištevajo med močne in zelo priljubljene politike nove generacije, ki bo prej ali slej poskusila naskočiti vrh stranke.
Dvig Zelenih in pasti za Scholza
Jutrišnji uspeh CDU pa bi bil pomemben še kot spodbuda pred deželnimi volitvami, ki bodo prihodnjo nedeljo v zvezni deželi Severno Porenje-Vestfalija, ki je z osemnajstimi milijoni prebivalcev najštevilnejša med vsemi. Te volitve bodo imele neprimerno večjo težo na nacionalni ravni, saj tamkajšnji ministrski predsednik velja kar za nekakšnega mini kanclerja. Zadnje ankete napovedujejo tesen izid. CDU bi po teh merjenjih dobila 30 odstotkov glasov, SPD pa 28 odstotkov. Tretji so Zeleni, ki se jim z osemnajstimi odstotki obeta največji dvig podpore v primerjavi z volitvami pred petimi leti. To je očitno posledica tega, da vprašani Zelenim najbolj zaupajo glede energetske politike, ki jo volilci med temami postavljajo na prvo mesto.
Poraz SPD v Severnem Porenju-Vestfaliji bi bil kar močan udarec za zveznega kanclerja Olafa Scholza. Ta dežela z velikim deležem delavskega razreda je bila nekdaj utrdba stranke, in če SPD tam izgubi, je pričakovati še ostrejše kritike na račun kanclerja, ki mu opozicija očita v preteklosti preveč prorusko politiko in preveč previdno postopanje v nudenju pomoči Ukrajini, kritične glasove do njegovih politik in komunikacije pa je slišati tudi znotraj stranke.
