Brazilija in Elon Musk sta že nekaj časa sprta zaradi vprašanja svobode govora. Brazilska zakonodaja namreč prepoveduje določene oblike političnega in javnega govora, Elon Musk pa je samooklicani zagovornik absolutne svobode govora. Ker se brazilske oblasti ne strinjajo s pravico do laži in spodbujanja nasilja, so zahtevale blokado računov na omrežju X, na katerih so se pojavljale najhujše kršitve. Večinoma je šlo za podpornike skrajno desnega populističnega nekdanjega brazilskega predsednika Jairja Bolsonara, ki so leta 2023 pozivali k državnemu uradu ter pisali o ukradenih volitvah. Podobno kot so počeli podporniki nekdanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa oziroma celo Trump sam.

Musk grozil s Starlinkom in lobiral v Washingtonu

Elon Musk se je na odločitev pritožil, spor pa je prišel vse do brazilskega vrhovnega sodišča. To je pritrdilo brazilski strani. Blokada celotnega omrežja je stopila v veljavo 30. avgusta in bo veljala, dokler omrežje v celoti ne izpolni zahtev sodišča.

Elon Musk se je vmes v slogu distopičnega globalnega plutokratskega samodržca sicer odločil kljubovati odločitvi sodišča in napovedal, da bo X, katerega lastnik je, v Braziliji dostopen prek njegove mreže satelitov za »vesoljski internet« Starlink. Brazilska vlada se je na provokacijo odzvala z zagonom postopka o blokadi Starlinka v državi, Musk pa je naposled stisnil rep med noge in se odpovedal tej obliki kljubovanja sodišču.

Zdaj se zdi, da je po treh tednih blokade omrežje X pripravljeno sprejeti odločitev brazilskega sodišča. Med drugim bodo morali blokirati sporne uporabniške račune, ob tem pa plačati še slab milijon evrov globe, ker so za kratek čas kljubovali blokadi.

Musk je pred tem poskušal vršiti politični pritisk na Brazilijo. Tudi z lobiranjem v ZDA. Večinoma neuspešno, je pa floridska republikanska kongresnica Maria Elvira Salazar prejšnji teden predstavila predlog zakona, ki bi tujim uradnikom, ki kratijo pravice Američanov do svobode govora, preprečili vstop v ZDA.

»Brazilski vrhovni sodnik Alexandre de Moraes je prvoborec mednarodnega napada na svobodo govora ameriških državljanov, kot je Elon Musk,« trdi Salazarjeva. »Svoboda govora je naravna in neodtujljiva pravica, ki ne pozna meja. Tisti, ki uveljavljajo cenzuro, niso dobrodošli v deželi svobodnih, Združenih državah Amerike.«

Zakaj so laži na družbenih omrežjih v ZDA dovoljene, v časopisu in televiziji pa ne?

Kongresnica se ob tem sklicuje na pravice, ki sicer v ZDA ne veljajo za medije, temveč za novo obliko »družbenih medijev«, ki v ZDA uradno sodijo med »platforme« in so podvržene regulaciji v zakonodaji o telekomunikacijah. Posledično lastniki »platform« niso odgovorni za objave uporabnikov.

V Braziliji je situacija nekoliko drugačna in je močno vezana na politično zgodovino države. To je zaznamovala vojaška diktatura, ki je trajala do 15. marca 1985. Ob ponovni uvedbi demokracije se je brazilska družba poenotila okoli prepričanja, da bo demokratična družba lahko vztrajala zgolj pod pogojem, da bodo laži in namerna zavajanja izločili iz političnega govora. Da bi to dosegli, so uvedli zakonodajo, ki omejuje svobodo govora.

Primer ni zanimiv le zato, ker se je Musk uklonil pritisku Brazilije, temveč zlasti, ker je vprašanje regulacije govora na »platformah« postalo gordijski vozel sodobnih demokracij. Med političnimi tvorbami, ki se močno zanimajo za pristope k urejanju govora na družbenih omrežjih, je tudi Evropska unija, ki bi znala iz brazilske zgodbe pobrati kakšen koristen nauk.