Danes so v 2,5-milijonski Moldaviji hkrati s predsedniškimi volitvami, na katerih je v prvem krogu po vseh anketah zmagala dosedanja 52-letna proevropska predsednica Maia Sandu, organizirali referendum o tem, ali naj bo članstvo v EU kot cilj zapisano v ustavo. Po predvolilnih anketah dve tretjini volilcev podpirata proevropsko usmeritev države. Sandujeva je hkrati s predsedniškimi volitvami organizirala še referendum, da bi na predsedniške volitve privabila čim več proevropsko usmerjenih Moldavcev, med drugim več sto tisoč tistih, ki že živijo v EU. Tudi velika večina drugih Moldavcev, ki imajo enega najnižjih življenjskih standardov v Evropi, bi rada živela v EU.
Odstotek glasov za EU bi moral biti na referendumu toliko višji, ker je predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen med obiskom v Moldaviji 9. oktobra napovedala triletno pomoč Moldaviji v višini 1,8 milijarde evrov, in sicer predvsem za gradnjo bolnišnic, obnovo šol, izboljšanje cest in železnic, krepitev energetske infrastrukture in drugih storitev javnega sektorja. Za Moldavijo je ta denar zelo pomemben, saj jo je ukrajinska vojna močno prizadela, ne le zaradi beguncev, ampak tudi zato, ker je trgovina z Ukrajino in Rusijo drastično upadla.
Kibernetski napadi in dezinformacije iz Rusije
Sandujeva, ki se je izkazala z reformami in bojem proti korupciji, je imela deset protikandidatov, ki so vsi bolj ali manj proruski. Najpomembnejši je 57-letni Aleksander Stojanoglo, kandidat stranke socialistov, ki naj bi po predvolilnih anketah dobil le 9, ona pa 36 odstotkov glasov. Tudi v drugem krogu 3. novembra naj bi Sandujeva gladko zmagala v boju s tem nekdanjim vodjem tožilcev, ki ga je sama odpustila, ker ni dovolj odločno preganjal korupcije.
Stojanoglo, ki poskuša izkoristiti gospodarsko krizo v državi, pravi, da bi rad dosegel ravnotežje v odnosih z EU in Rusijo. A zlasti v drugem krogu lahko računa na glasove več sto tisoč volilcev, ki so se v zadnjih desetletjih s trebuhom za kruhom iz revne Moldavije podali v Rusijo. Podpira ga tudi 37-letni tajkun Ilan Šor, ki je obtožen, da je s 13 milijoni evrov ruskega denarja podkupil 130.000 volilcev, torej 10 odstotkov udeležencev volitev. Že leta 2014 je Šor organiziral goljufijo stoletja, ko je iz moldavskih bank izginilo okoli 800 milijonov evrov ali 12 odstotkov moldavskega BDP. Zato so ga leta 2017 obsodili na sedem let in pol zapora, leta 2023 pa v odsotnosti na 15 let. Med prestajanjem kazni v hišnem priporu je leta 2019 zbežal v Izrael, od koder se je letos preselil v Rusijo.
Rusija, ki bi rada ohranila vpliv v tej nekdanji sovjetski republiki, financira proteste, izvaja kibernetske napade, po spletu širi dezinformacije, kot je tista aprila, da so banke ostale brez denarja. Zdaj pa denimo, da hoče Sandujeva Moldavijo razprodati tujcem ali da jo potiska v vojno z Rusijo, glede EU pa, da otroke uči gejevskih vrednot.
Nerešeno vprašanje Pridnestrja
Veliko glasov proti Sandujevi in EU je zlasti v Pridnestrju, ki se je leta 1990, torej leto pred razglasitvijo neodvisnosti Moldavije, odcepilo. Prišlo je do kratkotrajne vojne z Moldavijo, ki se je končala julija 1992 s premirjem, po katerem je ta konflikt zamrznjen. Polmilijonskega Pridnestrja, kjer je tretjina prebivalcev Rusov in četrtina Ukrajincev, niti Rusija, ki ima tam 1500 vojakov, ne priznava kot državo. Ruska vojska je leta 2022 poskušala prodreti tudi na jugozahod Ukrajine proti Odesi, da bi vzpostavila kopensko zvezo s Pridnestrjem, kar bi lahko zatem vodilo tudi do napada na Moldavijo. A ukrajinska vojska je ustavila ruski prodor proti Odesi.
