Dober teden po začetku vojne v Ukrajini so že potekale preiskave o vojnih zločinih. Poleg urada generalnega državnega tožilca Ukrajine jih je začelo tudi mednarodno kazensko sodišče (ICC) v Haagu. Pozive za začetek preiskave je takrat na glavnega tožilca ICC Karima Khana naslovilo 39 držav, med njimi Slovenija. Khan je nato sprožil preiskavo morebitnih vojnih zločinov na tleh Ukrajine, ki bi jih zagrešila katera koli oseba. Čeprav je Rusija umaknila svojo podporo ICC, ker je ta opredelil aneksijo Krimskega polotoka kot oborožen konflikt, pa pristojnost tega sodišča za pregon ruskih vojnih zločinov na tleh Ukrajine ni vprašljiva, saj je Ukrajina sprejela jurisdikcijo sodišča nad svojim ozemljem, četudi ni njegova članica.
Že več kot 40.000 prijav
Urad ukrajinskega generalnega državnega tožilca, ki ga od julija vodi Andrij Kostin, je imel po dobrem mesecu vojne že 4000 prijav morebitnih vojnih zločinov. Do zdaj se je njihovo število povzpelo na 40.000. Ukrajini pri tem obsežnem delu zbiranja dokazov pomaga 45 držav, tudi vsa EU, ki so zagotovile finančno pomoč za delo ICC in urada ukrajinskega državnega tožilstva. Hkrati Poljska, Litva, Estonija, Latvija, Slovaška in Romunija sodelujejo tudi v tako imenovanih skupnih preiskovalnih moštvih z Ukrajino, mednarodnim kazenskim sodiščem in Eurojustom, agencijo EU za pravosodno sodelovanje pri kazenskih zadevah, ki pomaga pri zbiranju dokazov za vojne zločine, izmenjavo informacij in pri pregonu storilcev.
ICC za zdaj ni vložil nobene obtožnice za vojne zločine v Ukrajini. Glavni tožilec Khan mora najprej zbrati zadosti dokazov. Dodaja, da bi Ukrajina lahko v Haag premestila Ruse, ki jim namerava soditi, če zaradi pravnih razlogov sodnih postopkov ne bi mogli izvesti v Ukrajini. Želja ICC je, da Ukrajina izpelje sodne postopke sama, če je le mogoče. V Ukrajini so tamkajšnje oblasti identificirale 626 osumljencev vojnih zločinov, obtoženih je bilo 186 ljudi (večinoma v odsotnosti), deset oseb (vojakov) pa so obsodili na večletne zaporne kazni.
Vprašanje delitve sodnih primerov
Pred dnevi je ukrajinsko tožilstvo odprlo še preiskave vojnih zločinov ruskih raketnih napadov na civilne cilje. To je tudi ena od prioritet preiskav ICC, ki ob tem preiskuje še nasilne preselitve ukrajinske populacije, tudi otrok. Po ocenah ZDA obstajajo indici, da je Rusija od začetka invazije na Ukrajino nasilno zaslišala, pridržala in deportirala 1,6 milijona Ukrajincev.
Kako si bosta Ukrajina in ICC razdelili sodne primere, še ni določeno. Že dlje časa se vrstijo pozivi ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega in generalnega državnega tožilca Kostina, da je treba ustanoviti poseben mednarodni tribunal za vojne zločine v Ukrajini, na katerem bi zaradi agresije sodili tudi ruski politični eliti, saj za takšen pregon ICC nima pristojnosti. Željo Ukrajine podpirajo Litva, Latvija in Estonija. Odločitve o ustanovitvi takšnega tribunala v mednarodni skupnosti še ni. To bi moral storiti varnostni svet Združenih narodov, podobno kot je ustanovil prvi tovrstni tribunal za zločine na tleh nekdanje Jugoslavije (ICTY). Če varnostni svet ne bi mogel ustanoviti takega sodišča, kar je zelo verjetno, ker ima Rusija pravico veta, bi se odločanje lahko preneslo na generalno skupščino OZN.
Slovenija bi lahko
preganjala osumljence
Zaradi obsega preiskav in sodnih primerov, ki ga pričakujejo pri preganjanju vojnih zločinov na tleh Ukrajine, se postavlja vprašanje, ali bi zaradi načela univerzalne jurisdikcije lahko primere pregona zločinov proti človečnosti na ukrajinskih tleh na svojih nacionalnih sodiščih prevzele še druge države, tudi Slovenija. Kaj takšnega se doslej še ni zgodilo, takšni primeri so tudi precej redki v drugih državah EU, pravi generalni državni tožilec Drago Šketa in dodaja, da bo preiskava vojnih zločinov na tleh Ukrajine zagotovo bolj obsežna, kot je bila na tleh nekdanje Jugoslavije.
Druge države, Šketa omenja Nemčijo, imajo za takšen pregon po univerzalni jurisdikciji ustanovljene posebne oddelke. Doslej so se na nacionalnih sodiščih preganjali zgolj zločini v Ruandi in Siriji, pa še to za osumljence, ki so se zadrževali na ozemljih teh evropskih držav. »To so nove preizkušnje za vsako državo,« izvedbo takšnih sodnih postopkov opredeljuje Šketa in pojasnjuje, da so še bolj zahtevni od klasičnih kazenskih postopkov. Slovenija bi bila pripravljena prevzeti sojenja osumljencev za vojne zločine, ki bi se znašli na slovenskih tleh, pravi. A da bi takšen osumljenec prišel v roke slovenske policije, bi moral biti kot osumljenec že zaveden v drugih podatkovnih bazah, denimo da bi bila za njim razpisana mednarodna tiralica. Tudi po prijetju osumljenca bi lahko prišlo do zaprosila Ukrajine ali ICC po izročitvi.
V generalni policijski upravi so pojasnili, da so se z vrhovnim državnim tožilstvom ob začetku vojne v Ukrajini dogovorili glede morebitnih postopkov ob prijavah državljanov Ukrajine, ki bi se nanašali na vojne zločine, storjene v Ukrajini. Do zdaj so obravnavali en primer, ki se je nanašal na povzročeno materialno škodo, ki je nastala na vojnem območju v Ukrajini. Z zbranimi podatki in dokazili so obvestili pristojno okrožno državno tožilstvo, so pojasnili.
Slovenski kriminalisti in forenziki ne sodelujejo pri preiskovanju vojnih zločinov na tleh Ukrajine. Slovenska policija je aktivna v Europolovi operaciji Oscar, v okviru katere z drugimi državami članicami sodeluje pri zbiranju oziroma izmenjavi informacij in podatkov o osebah s seznama sankcij, povezanih z agresijo Rusije nad Ukrajino. Operacija se nanaša predvsem na ugotavljanje premoženja in finančne preiskave zoper osebe s sankcijskega seznama, so še pojasnili v generalni policijski upravi.
