»Položaj je slabši, kot smo si kadar koli predstavljali. Sprijazniti se bo treba s kratkoročno bolečino za dolgotrajno korist,« je na vrtu Downing Streeta 10 v torek dejal sir Keir Starmer, nekdanji z viteškim naslovom odlikovani državni tožilec, ki so ga Britanci 4. julija posredno izvolili za premierja, ko so po štirinajstih letih vladavine konservativcev oblast zaupali njegovim laburistom. S poletnim soncem obsijani vrt je bil v kričečem nasprotju z njegovimi mračnimi napovedmi za jesen. »Oktobra prihaja nov državni proračun, ki bo boleč. Zaradi položaja, v katerem smo, nimamo izbire. Tisti s širšimi rameni (angleška fraza za ljudi z več premoženja in denarja, op. p.) bodo morali nositi večje breme,« je laburistični premier zelo verjetno napovedal višjo obdavčitev premožnejših Otočanov, ki so jim bili konservativci vedno bolj naklonjeni. »Popraviti moramo temelje. To moramo storiti hitro in odločen sem, da bodo na pravih mestih pravi ljudje za to delo,« je dejal.
Podpora za ogrevanje samo še nekaterim upokojencem
V govoru je ocenil, da je Velika Britanija v položaju, v kakršnem ne bi smela biti. Dejal je, da je treba nujno končati politiko lahkih odgovorov na velike probleme, ki ne rešijo ničesar. Ponovil je laburistično predvolilno obljubo, da ne bodo zvišali davkov »delovnih ljudi«, vključno z dohodnino, davkom na dodatno vrednost (DDV) ter socialnim in zdravstvenim zavarovanjem.
Po šele dobri polovici od domnevnih sto medenih dni novih premierjev, med katerimi se je moral Starmer soočiti z najhujšimi nasilnimi izgredi na britanskih ulicah po letu 2011, pa je zelo razočaral veliko upokojencev, ko je dejal, da si njegova vlada ne bo premislila glede ukinitve državne podpore upokojencem pri plačilu ogrevanja, ki je znašala od 200 do 300 funtov na leto. Dobivali so jo vsi upokojenci, tudi bogati. Po novem naj bi jo samo tisti, ki jo zares potrebujejo, kar bodo morali dokazati.
O finančni in družbeni črni luknji
Starmer je tudi dejal, da je bila to ena od težkih odločitev, ki jih ni želel, a jih je moral sprejeti zaradi črne luknje v javnih financah, ki so jo laburisti podedovali od konservativcev. Globoka naj bi bila 22 milijard funtov (26 milijard evrov), konservativci pa da so jo malo pred odhodom z oblasti povišali še za skoraj šest milijard evrov z dodatno zadolžitvijo države. Predhodnika Rishija Sunaka in njegove ministre je Starmer obtožil brezbrižnosti, pa tudi, da so »skrivali, v kako slabem položaju je gospodarstvo. To je dejstvo.«
Urad za proračunsko odgovornost je to potrdil, ko je sporočil, da je ob primopredaji oblasti pričakoval, da bo javno zadolževanje za okoli šest milijard evrov manjše od ugotovljene vsote, ki je bila dobrih 60 milijard evrov. Starmer je dejal, da je podedoval tudi »družbeno črno luknjo«, ki so jo po njegovem mnenju razkrili nedavni nasilni izgredi v velikem delu Britanije. Njegova vlada mora, kot pravi, popraviti pokvarjeni finančni in družbeni položaj v državi. Ocenil je, da je bil odziv na te izgrede veliko težji kot na izgrede leta 2011, ko je bil direktor državnega tožilstva. »Zdaj smo morali vsak dan neredov, dobesedno vsak dan, preveriti, koliko prostora imamo v zaporih in kje so ti prostori, da smo lahko aretirali, obtožili in hitro kazensko preganjali storilce.« Starmer je najbolj poudaril, da se ne bo izmikal nepriljubljenim odločitvam, ki so dolgoročno potrebne za državo, ker je to vloga vlade.
Premier bo brez helikopterja
Starmer je na dan svojega velikega govora tudi simbolično opozoril na zapravljivost konservativnih predhodnikov, ko ni podaljšal pogodbe premierja Rishija Sunaka z zasebnim helikopterskim podjetjem. Premožni Sunak (skupaj s ženo sta, vsaj v evrih, milijarderja) je rad službeno letal po Veliki Britaniji s helikopterjem, celo v kraje, ki so od Londona oddaljeni samo dobrih 100 kilometrov. Pogodba s tem helikopterskim podjetjem je davkoplačevalce stala skoraj 50 milijonov evrov na leto.
